Lucas 22
Buka Tumute (KPX) vs NAA
1 Iesu kateilage Diue vahaeho vani mole Basova keu vuguvuguanu. Vani kemo abu bae beikini baudata valava mahoale ke ilivebene. Isito abuna vani kela mamoe havei isi Dilava hoesehavogei.
1 Estava próxima a Festa dos Pães sem Fermento, chamada Páscoa.
2 Isege Diue dubu nalievemale kosive isi Diue menaka loui haivemale keau vabulahai isiviholilu atae vudimo Iesu hamaliho. Isime maveve humaha mole kaovama.
2 Os principais sacerdotes e os escribas procuravam uma forma de matar Jesus; porque temiam o povo.
3 Isege Seteneu Iesu esemu tuelo (12) ke mole Diudasi Kaliota uvumo deluanu.
3 Ora, Satanás entrou em Judas, chamado Iscariotes, que era um dos doze.
4 Iale keu tiale Iesuho haiai dubu nalimale kosive isi dubue udaha nalimale bukate kebia namigevei avoe, “Dana oleve kateai Iesu mai laovei.”
4 Judas foi entender-se com os principais sacerdotes e os capitães sobre como lhes entregaria Jesus.
5 Ige abu ke evisi vahaeholahai isiviale moni mai omisi.
5 Eles se alegraram e combinaram em lhe dar dinheiro.
6 Kateige Diudasiu loui avoe, “Duave.” Isi tiale Iesu maveve humaha ke kaovama. Isito isiviholiale ataeau ke hilokaliho.
6 Judas concordou e buscava uma boa ocasião para lhes entregar Jesus, longe da multidão.
7 Iniale Diue vahaehoe vani keu lohoge abu isiviai mamoe havei Basovae lovi isi.
7 Chegou o dia da Festa dos Pães sem Fermento, em que era necessário fazer o sacrifício do cordeiro pascal.
8 Iale vani kela Iesuu Bitata Dionita hanavei loui avoe, “Talive nahie Basova lovi ke gadehavove.”
8 Então Jesus enviou Pedro e João, dizendo:
9 Ige abu namihai avoe, “A isiviale nona oleve keve talive lovi ke bevuai.”
9 Eles lhe perguntaram: — Onde o senhor quer que a preparemos?
10 Ige au loui avoe, “Talive o kemo velehovoi elehage malaha moleu e bagumo e hai tige ke ehovai talive ovela velehovove.
10 Jesus lhes explicou:
11 Isi o ke biage namihai kosea, ‘No haivemaleu aho loui avoe, O olete uvumo dana di esemuhi Basova lovi isi.’
11 e digam ao dono da casa: “O Mestre pergunta: ‘Onde fica o aposento no qual comerei a Páscoa com os meus discípulos?’”
12 Lana katelahai namihage auna la holoevei o ke ehue tiniege uvu mole baluga mai la haivei. Ige ke uvumo nahie lovi bevuai gadehavove.”
12 Ele lhes mostrará um espaçoso cenáculo mobiliado; ali façam os preparativos.
13 Kateai louge abu halevai tiale au louale ke nahate elehalu. Isime keve Basova lovi iveve ke gadehavolu.
13 E, indo, acharam tudo como Jesus lhes tinha dito e prepararam a Páscoa.
14 Lovi iveve vaniu gutuige Iesuu lohoale au abostolo tuelo (12) kebiahi lovi iliho ugulelevalu.
14 Chegada a hora, Jesus se pôs à mesa, e os apóstolos estavam com ele.
15 Ige au abuho loui avoe, “Dana bae vatehani malei. Iale di isivi balugale lahehi ugulamoi Basova lovi ko isi.
15 Então Jesus lhes disse:
16 Isito di la namigevei. Di bae tota lovi ko ilivebene. Isito Dilava matamae dogau lohoge vani kemo Basova lovi kona bae ihuve seleve holige dana bae isi.”
16 Pois eu lhes digo que nunca mais a comerei, até que ela se cumpra no Reino de Deus.
17 Hoto ke louito kabu mai hoesehavoi mai au esemu ovei loui avoe, “Ko igaegae mole ovei ive.
17 E, pegando um cálice, depois de ter dado graças, disse:
18 Di la namigevei. Di bae tota uaini koseale ilivebene. Ilage Dilava matamae doga keve dana bae tota isi.”
18 Pois eu digo a vocês que, de agora em diante, não mais beberei do fruto da videira, até que venha o Reino de Deus.
19 Kateai louito valava mai hoesehavoi vakoai malei ovei loui avoe, “Di misilike ko di laovenu. Iale ko isi di huhulahave.”
19 E, pegando um pão, tendo dado graças, o partiu e lhes deu, dizendo:
20 Ige abu lovi ige uoholige au kabu mai ovei loui avoe, “E kou di tahoike ko. Iale di tahona lotige Dilavana di taho kemo laheho menakae doga vai.
20 Do mesmo modo, depois da ceia, pegou o cálice, dizendo:
21 “Isito di hoto mole louge evive. Nahi kove uguiavoi lovi ima. Isito la mole igaena bae di mai atae toela ovei.
21 — Mas eis que a mão do traidor está comigo à mesa.
22 Ige dana kemo hatai. Kateale keu Dilava isivilike. Isito malaha keu dahoe haiale ke nohoma.”
22 Pois o Filho do Homem vai segundo o que está determinado, mas ai daquele por quem ele está sendo traído!
23 Kateai louge abu hovedevei abu molete namigevei avoe, “Nahiemo ole igaena vaveve ke vai.”
23 Então começaram a perguntar entre si qual deles seria o que estava para fazer isso.
24 Abu katelahaito baita moleho loulage moleu loui avoe, “Dau laemo baluga.” Ige moleu avoe, “Ba, dau baluga.”
24 Houve também entre eles uma discussão sobre qual deles parecia ser o maior.
25 Katelahage Iesuu namigevei avoe, “Vatae kosiveau abu vuvunemo abu ata nibievei isivialeike esemuiabeau iviabe tabagevei loui kosea, ‘Laeau no kosive balugaea.’
25 Mas Jesus lhes disse:
26 Isito lainaho vaveve ke nahate vagelive. Di isiviale la vaveve koseale vage keu duave. Lana isiviai kosive holiho valiege vasohuta la ebia halevai mole tedaevei hoesegeveve.
26 Mas vocês não são assim; pelo contrário, o maior entre vocês seja como o menor; e aquele que dirige seja como o que serve.
27 Vatae kosive abuna uguiavo unahai louge esemuiabe abuna lovi malei ovegei. Katealemo lana hilokage oleteu baluga. Oleteu eseve. Isito dau kateholinu. Dau la baluga. Isito di la hoesegevei la tedaevema.
27 Pois qual é maior: aquele que está à mesa ou aquele que serve? Não é verdade que é aquele que está à mesa? Pois, no meio de vocês, eu sou como quem serve.
28 “Isito vani bahata vaveve toelau daemo lohosege laeau daluvuta ua.
28 Vocês são os que têm permanecido comigo nas minhas tentações.
29 Iale di Mamau ataeau adave uvumo uveve vuvune mai daoale ke nahate dana vuvune mai laovei.
29 E eu confio a vocês um reino, assim como o meu Pai confiou a mim,
30 Ige lata vani kemo daluvuta igaetoai lovi isi telonamo uguiavoi vuvune kemo Iselala valada tuelo (12) kebia nibievei vaveveabe kaoveve.”
30 para que comam e bebam à minha mesa no meu Reino; e vocês se assentarão em tronos para julgar as doze tribos de Israel.
31 Iesuu hoto ke louge uoholige au Saimoni Bita namihai loui avoe, “Saimoni, di hoto mole louge evi. Seteneu Dilava namihai isiviale a vaveve bahata kaovai. Keate moleu laisu sesiale ke nahate auna a vaveve bahata kaovai.
31 — Simão, Simão, eis que Satanás pediu para peneirar vocês como trigo!
32 Isito di aho guliguliai isivialeike a evievi keu bae doba selevealivebene. Iniege vani mole a vaveve toela kemo hoilahaniege talive a haokuvue evievi negotievenela.”
32 Eu, porém, orei por você, para que a sua fé não desfaleça. E você, quando voltar para mim, fortaleça os seus irmãos.
33 Ige Bitau namihai avoe, “Kosive, abuna a mai dibulage dana aiti keve tai. Abu ahavoge dana aiti hatai.”
33 Porém Pedro respondeu: — Estou pronto para ir com o Senhor, tanto para a prisão como para a morte.
34 Ige Iesuu namihai avoe, “Bita, di louge evi. Novae vavimo kokoluguu hotoholisege ana hoto koseale lou abuita igaetai kosea, ‘Di ke hilokaholinu.’”
34 Mas Jesus lhe disse:
35 Iesuu tota au esemu bahataho loui avoe, “Di vani mole la hanaveale kemo laeau moni, mogamoga, tamaka maleholilu. Kemo la elemua. Emena la vugeholilu.” Ige abu loui avoe, “Elemua.”
35 A seguir, Jesus perguntou aos discípulos: Eles responderam: — Não faltou nada!
36 Ige Iesu tota loui avoe, “Isito aike la monita la mogamogata maleve. Isi mesoho la oleu siga maholialeu au dabae ogo mai voiai moni ke mai siga voiai.
36 Então Jesus lhes disse:
37 Iale di la namigevei. Bukae Hoto molena daemo lohoi. Hoto keu loui avoe, ‘Ataeau huhuige keu atae toela mole.’ Iale abu subuta hisaliale kena nova daemo lohoi.”
37 Pois eu lhes digo que é preciso que se cumpra em mim o que está escrito: “Ele foi contado com os malfeitores.” Pois o que a mim se refere está sendo cumprido.
38 Ige abu Iesuu namihai avoe, “Kosive, siga abuitaike ko.” Ige au loui avoe, “Elemua.”
38 Então lhe disseram: — Senhor, aqui estão duas espadas! Jesus lhes respondeu:
39 Iesuna vani bahata Oliveta tanae tiniege keve lahagei. Iale au ke louito Dielusalema halei Olivetae tinu. Ige esemuiabeau ehovalu.
39 E, saindo, Jesus foi, como de costume, para o monte das Oliveiras; e os discípulos o acompanharam.
40 Iale abu keve velehovoge Iesuu namigevei avoe, “Guligulilahalive elike vaveve toelau laemo lohoge la bae kemo dobuluvilivebene.”
40 Chegando ao lugar escolhido, Jesus lhes disse:
41 Kateai namigeveito halevei ahuvela tiale iekela kome bokoai guligulianu.
41 Ele, por sua vez, se afastou um pouco, e, de joelhos, orava,
42 Isi loui avoe, “Mamai, a isivianiege vatetumu daemo lohoveve ke mai evihanela. Isito a isivi unaha. Ana isiviage dana vatetumu ke malei. Isito a isiviholige di bae ke malelivebene.”
42 dizendo:
43 Hoto kateale louge anelu moleu otogomo dobai lohoale mai negotinu.
43 Então lhe apareceu um anjo do céu que o confortava.
44 Ige au tota negobedai guliguliage uvuve keu isu baluganu. Ige vahotoveu taho nahate bidoai vatamo lotinu.
44 E, estando em agonia, orava mais intensamente. E aconteceu que o suor dele se tornou como gotas de sangue caindo sobre a terra.
45 Au kateinata hovelahai hoilahai tiale au esemu elegevege abu uvulahalata ladevelu.
45 Levantando-se da oração, Jesus foi até onde os discípulos estavam, e os encontrou dormindo de tristeza.
46 Ige au namigevei avoe, “La osiohoike ladevema. Hovedevei guligulilahalive elike vaveve toelau lohoge kemo dobuluvi halevave.”
46 E disse:
47 Iesuu kateai namigevesege ata moagaeau loholu. Ige Iesu esemu mole Diudasi keu kebiaho uli holisi lohoale Iesu evudei ulikukuhavonu.
47 Enquanto Jesus ainda falava, eis que chegou uma multidão. E um dos doze, que se chamava Judas, vinha à frente deles e se aproximou de Jesus para o beijar.
48 Ulikukuhavoge Iesuu namihai avoe, “Diudasi, ana isiviai di ulikukuhavoale kemo di mai atae toela ovei.”
48 Jesus, porém, lhe disse:
49 Ige Iesu esemuiau vavavemo laviale keau belahai avoe, “Kosive, noeabuna vali siga malei kebia havei.”
49 Os que estavam ao redor de Jesus, vendo o que estava por acontecer, perguntaram: — Senhor, devemos atacar com as espadas?
50 Isi kateisege moleu siga mai dubue kosive baluga ke esemue golema inute heisi etulenu.
50 Um deles golpeou o servo do sumo sacerdote e cortou-lhe a orelha direita.
51 Ige Iesuu loui avoe, “Halevave.” Isi esemu ke golema levege maholilinu.
51 Mas Jesus interveio, dizendo: E, tocando na orelha do homem, o curou.
52 Ige dubu nalimale kosivea, oe kosivea isi dubue udaha nalievemale bukateau Iesu maliho lohoale avuluvuta ua. Ige Iesuu namigevei avoe, “Lana huhuige dau vavoloamale ata. Ilike vage la benisita visuta malei dahavoho loholu. Emena la osioho.
52 Então Jesus disse aos principais sacerdotes, capitães do templo e anciãos que vieram prendê-lo:
53 Dau vani bahata la dubu balugae timale uma. Isege la di elehaito di maholilu. Isito laeau vavie esea. Nova kou la vanilike. Iale la vavi komo lohoale isiviai di male keta duave.”
53 Todos os dias, estando eu com vocês no templo, vocês não tentaram me prender. Esta, porém, é a hora de vocês e a hora do poder das trevas.
54 Iesuu hoto ke louge uoholige abu evudei melavei dubu nalimale kosive baluga ke oe loholu. Isege Bitau ialialihavoi ehomai lohoma.
54 Então, prendendo Jesus, levaram-no e o introduziram na casa do sumo sacerdote. Pedro seguia de longe.
55 Ige abu ologomo vene beisi venehemo uguiavosege Bitau lohoale abuhi ugulamonu.
55 Quando acenderam um fogo no meio do pátio e se assentaram juntos, Pedro tomou lugar entre eles.
56 Isege veneu vedodoai nivemo atagage ma moleu nive elehai loui avoe, “Malaha kota avuti umaleike ko.”
56 Uma empregada, vendo-o sentado perto do fogo, fixou os olhos nele e disse: — Este também estava com ele.
57 Kateai louge Bitau namihai avoe, “Ba, dau ke hilokaholinu.”
57 Mas Pedro negou, dizendo: — Mulher, não o conheço.
58 Iniale malaha moleu Bita elehai namihai avoe, “A keu Iesu esemu mole ailike.” Ige Bitau namihai avoe, “Ba, dau ke holioholinu.”
58 Pouco depois, outro homem, ao ver Pedro, disse: — Você também é um deles. Mas Pedro disse: — Homem, eu não sou um deles.
59 Iliale abu ukaukaito tota malaha moleu negobedai loui avoe, “Seleveta kou Galilie ata nahate. Iale no kemo hilokage kou Iesuti ohanoimale ataike.”
59 E, tendo passado cerca de uma hora, outro afirmou, dizendo: — Com certeza este também estava com ele, porque também é galileu.
60 Ige Bitau namihai avoe, “Halenela. Di a hoto louale ke hilokaholinu.” Kateai lousege solekavesite kokoluguu hotoanu.
60 Mas Pedro insistiu: — Homem, não sei do que você está falando. E logo, enquanto Pedro ainda falava, o galo cantou.
61 Ige Iesuu hoilahai Bita niavoge Bitau Iesuu subuta louale ke huhuanu. Au loui avoe, “Bita, di louge evi. Novae vavimo kokoluguu hotoholisege ana hoto koseale lou abuita igaetaeai kosea, ‘Di ke hilokaholinu.’”
61 Então, o Senhor voltou-se e fixou os olhos em Pedro. E Pedro se lembrou da palavra do Senhor, como lhe tinha dito: “Hoje, antes que o galo cante, você me negará três vezes.”
62 Ige Bitau ke huhuai uvu balugai halei tiale iekela nina baluganu.
62 E Pedro, saindo dali, chorou amargamente.
63 — ausente —
63 Os homens que detinham Jesus zombavam dele, davam-lhe pancadas e,
64 — ausente —
64 colocando uma venda sobre os olhos dele, diziam: — Profetize! Quem foi que bateu em você?
65 Kateaito hotoe toela moaga loui aiohavolu.
65 E muitas outras coisas diziam contra ele, blasfemando.
66 Vau alamoge Diue kosive moagaeau hotohotoho loholu. Oe kosivea, dubu nalimale kosivea, Diue menaka loui haivemale keau mole bevuevei igaetoai Iesu melavei kotaho loholu.
66 Logo que amanheceu, reuniu-se a assembleia dos anciãos do povo, tanto os principais sacerdotes como os escribas, e o conduziram ao Sinédrio, onde lhe disseram:
67 Isi belahai avoe, “No namigevenela. Ana huhuige Dilavau a hanavoge a Keliso holinu.” Ige Iesu namigevei avoe, “Dana la namigevei loui kosea, ‘Ito. Ige la bae di hoto evilivebene.
67 — Se você é o Cristo, diga-nos. Então Jesus lhes respondeu:
68 Iale mesoho dana hoto mole loui la namigevege la bae ibinave loulivebene.
68 E, se eu perguntar, vocês não me darão resposta.
69 Isito di hoto mole louge evive. Atae Eseu Dilava vuvune mai adave inuteve ugulamoi uveve vaniu vuguvuguanu.”
69 Desde agora, o Filho do Homem estará sentado à direita do Deus Todo-Poderoso.
70 Kateai louge abu bahata namihai avoe, “Iale Dilava mo anike.” Ige au loui avoe, “La louale keu seleveike.”
70 Todos perguntaram: — Então você é o Filho de Deus? Jesus respondeu:
71 Ige abu moleho loui avoe, “Nahi bae ata degomolemo ko vaveve kaovalivebene. Nahi hotove evige uoholinu.”
71 Eles disseram: — Que necessidade ainda temos de testemunho? Porque nós mesmos ouvimos o que ele falou.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 22, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.