Romanos 7

Yumbui Ningg Wand Yuwon Ye (KMS) vs VC

Sair da comparação
VC Versão Católica
1 Nge mand, nungoqi lo buagi te nei wamb pre. Pugri bu nungoqi nei wamb wuti qi pe ven nde nasne kin tende puayi ni lo nde si nambu nas, di lo ni te kin gre rise, ni nati pre te segi.
1 Ignorais, irmãos {falo aos que têm conhecimentos jurídicos}, que a lei só tem domínio sobre o homem durante o tempo que vive?
2 Muq nge nungoqi kopuqu wand ninge simbe guduq di ni te kin bei rind. Te pugri nyumbueg ire ngam kin ni lo wuri kin te ningg ni ngaim nasne kin tende puayine ngaim ane ris, pudi ni ngaim nati tedi ni ngam kin lo tende si nambu wus segi. Ni segine quayi aye wutanyi.
2 Assim, a mulher casada está sujeita ao marido pela lei enquanto ele vive; mas, se o marido morrer, fica desobrigada da lei que a ligava ao marido.
3 Pugri bu nyumbueg ni ngaim nasne muq quayi aye ane rise, tedi ni wute ngam toti wuwi ye puq munduw. Pudi ni ngaim nati muq wuso quayi aye wutanyi, tedi ni ngam kin lo nde si nambu wus segi, di ni wute ngam toti wuwi ye puq munduw segi.
3 Por isso, enquanto viver o marido, se se tornar mulher de outro homem, será chamada adúltera. Porém, morrendo o marido, fica desligada da lei, de maneira que, sem se tornar adúltera, poderá casar-se com outro homem.
4 Pugri bu, nge mand, beghi mune pugrine, Kraist nati kin te ningg beghi anene pati di God ni lo Moses neng kin tende si nambu pas segi. Pugri bu muq beghi wuti aye, Kraist Jisas wuti nati pre God mune nindingi newo nas kin, ni nde po, ei beghi God nde rar pe yumbo yuwon kin yembe bidiny.
4 Assim, meus irmãos, também vós estais mortos para a lei, pelo sacrifício do corpo de Cristo, para pertencerdes a outrem, àquele que ressuscitou dentre os mortos, a fim de que demos frutos para Deus.
5 Te pugri beghi bon nei brequ kin tende pe pas kin tende puayi lo wuse pre. Lo nde gri yumbo ur brequ ghimbi pe yembe bidiny kin nei te quan rindi, ei te kin ningg God beghi wase pe puaq nundumu po.
5 De fato, quando estávamos na carne, as paixões pecaminosas despertadas pela lei operavam em nossos membros, a fim de frutificarmos para a morte.
6 Pudi muq beghi lo God Moses neng kin tende si nambu pas segi. Jisas nati kin te ningg beghi anene pati di God ghav nundug lo te nde taq pu yembu segi. Pugri bu muq beghi God ningg yembe ye wute ningg pas tuqui. Di yumbo ur asi kin, lo ur pu rise kin tende si nambu pas segi. Pudi Ququ Yuwon Ye ghav nundug di yumbo ur oghi yene rise pas.
6 Agora, mortos para essa lei que nos mantinha sujeitos, dela nos temos libertado, e nosso serviço realiza-se conforme a renovação do Espírito e não mais sob a autoridade envelhecida da letra.
7 Muq beghi pughe puq ei bad? Lo te yumbo ur brequ bri? Pugri segi! Lo te oghi, te pugri lo wuse segi, tedi nge yumbo ur brequ te nei gibiny segi. Te pugri lo ni wuri, “Nu wute aye ningg yumbo te qond di ghateri yawo kurew wayequ.” Lo puq wund segi, tedi nge wute aye ningg yumbo te kateri yawo kuregh kin te nei gab segi. [Kis 20:17; Lo 5:21]
7 Que diremos, então? Que a lei é pecado? De modo algum. Mas eu não conheci o pecado senão pela lei. Porque não teria idéia da concupiscência, se a lei não dissesse: Não cobiçarás {Ex 20,17}.
8 Te kin te pugri, lo nde gri yumbo ur brequ ni nge nei brequ isis wegh kin ngim rise, di nge yumbo isis guqod di kateri yawo kuregh. Lo wuse segi tedi yumbo ur brequ ni gre rise segi.
8 Foi o pecado, portanto, que, aproveitando-se da ocasião que lhe foi dada pelo preceito, excitou em mim todas as concupiscências; porque, sem a lei, o pecado estava morto.
9 Nge God ningg lo nei gab segine, nge nei gab kin kari nge God nde rar pe yuwon pu kas. Pudi nge God ningg lo te nei gab kin tende puayi di nge wute aye te yumbo kitanyri yawo kuregh di nge nei gab nge unje kap.
9 Quando eu estava sem a lei, eu vivia; mas, sobrevindo o preceito, o pecado recobrou vida,
10 Di nge yumbo ur brequ gad kin te ningg nge kati. Lo ni ghav wund ei wute mas, pudi nge nde te lo nde gri nge God nde puaq pu yengu.
10 e eu morri. Assim o mandamento, que me devia dar a vida, conduziu-me à morte.
11 Yumbo ur brequ ni yumbo God segi puq nand kin tende grine nge wandoqi wundigh di yumbo tene yembe gidiny kin nei wegh, di God nde puaq pu yengu.
11 Porque o pecado, aproveitando da ocasião do mandamento, seduziu-me, e por ele me levou à morte.
12 Pugri bu God ningg lo te yuwon, te pugri yumbo God beghi puq pen ningg nari kin ni God pughe gri nas kin te bei rind, di yumbo God puq pen ningg nari kin ni ghav rundug God nde rar pe tuquine pas.
12 Por conseguinte, a lei é santa e o mandamento é santo, e justo, e bom...
13 Ren kin te yumbo yuwon kin te ningg bri nge God nde rar pe puaq pu yengu? Nge te kin ningg God nde rar pe puaq pu yengu segi! Pudi yumbo ur brequ ni nge nei wegh di God nari kin pugrine puq ken segi di God nde puaq pu yengu. Yumbo ur brequ ni nei wegh di yumbo God segi puq nand kin te puq ken di te kin ningg nge nei gab nge yumbo puq ken yawo kuregh kin te quan nganye brequ.
13 Então o que é bom tornou-se causa de morte para mim? De certo que não. Foi o pecado que, para se mostrar realmente pecado, acarretou para mim a morte por meio do que é bom, a fim de que, pelo mandamento, o pecado se fizesse excessivamente pecaminoso.
14 Beghi nei bab te pugri God ningg Ququ ni beghi lo nengu di beghi nei bab yumbo ur pughe ye te oghi di yumbo ur pughe ye te brequ. Pudi nge wuti yumbo ur brequ gad kin nei quan rise ye, nge yumbo ur brequ pe taq pu kas.
14 Sabemos, de fato, que a lei é espiritual, mas eu sou carnal, vendido ao pecado.
15 Nge nei gab segi pughe ningg nge yumbo ur brequ te yembe gidiny. Te pugri yumbo nge yembe gidiny yawo kuregh kin te yembe gidiny segi, pudi yumbo nge yambu kureny kin nge quan nganye puq keny yawo kuregh.
15 Não entendo, absolutamente, o que faço, pois não faço o que quero; faço o que aborreço.
16 Muq yumbo nge yembe gidiny yawo kuregh segi kin te yembe gidiny tedi te kin ningg nge nei gab te pugri lo ni nge yumbo yuwon kin puq ken kin te ningg simbe wundigh.
16 E, se faço o que não quero, reconheço que a lei é boa.
17 Pugri bu muq nge kari nge ngeningne yumbo ur brequ gad segi pudi yumbo ur brequ kin nei nge nde umbo pe rise kin ni nge nei regh di yumbo ur brequ gad.
17 Mas, então, não sou eu que o faço, mas o pecado que em mim habita.
18 Nge ngeningne ren kin nei gab di te nganyene: Te pugri nei brequ isis nge nde umbo pe rise, bu nge ngening nde gre pe yumbo ninge yuwon kin yembe gidiny tuqui segi. Nge yumbo yuwon kin puq ken yawo kuregh kin nge nde umbo pe rise, pudi nge yembe gidiny segi.
18 Eu sei que em mim, isto é, na minha carne, não habita o bem, porque o querer o bem está em mim, mas não sou capaz de efetuá-lo.
19 Te kin pugrine, yumbo yuwon kin nge puq ken yawo kuregh kin te yembe gidiny segi, pudi yumbo ur brequ nge puq ken yambu kari kin te nge priprine puq ken.
19 Não faço o bem que quereria, mas o mal que não quero.
20 Di te kin ningg nge nei gab te pugri, nge yumbo yembe gidiny yambu kari kin te yembe gidiny kin te nge ngeningne yembe gidiny segi, pudi yumbo ur brequ nge nde umbo pe wuse kin ni nge nei wegh di te kin yembe gidiny.
20 Ora, se faço o que não quero, já não sou eu que faço, mas sim o pecado que em mim habita.
21 Muq nge wand buagi simbe gad kin te omo kawo ningg. Nge yumbo ur ren kin nei gab te pugri, nge yumbo yuwon kin ninge yembe gidiny ningg kari kin tende puayi nge yumbo ur brequne yembe gidiny.
21 Encontro, pois, em mim esta lei: quando quero fazer o bem, o que se me depara é o mal.
22 Ren kin te pugri, nge nde umbo pe nge God lo nengu kin te ningg chumbuai gad.
22 Deleito-me na lei de Deus, no íntimo do meu ser.
23 Pudi lo aye nge nde wabe gri nge puamb ruagh di yumbo dabo gri yembe gidiny di nge nei ire viri nge yumbo yembe gidiny kin te brequ puq wund kin tende puayi nge te nei gibiny yawo kuregh segi. Nei brequ te kin ni nge nyinge ruwi kaghe di yumbo ur brequ nge ghimbi puq ren yawo kureny kin te puq ken.
23 Sinto, porém, nos meus membros outra lei, que luta contra a lei do meu espírito e me prende à lei do pecado, que está nos meus membros.
24 Nge ren kin nei gibiny di nge unje pu kas! Wuti tughe ghav nindigh ei yumbo ur brequ gad kin nei te si kare di God nde puaq pu yengu segi?
24 Homem infeliz que sou! Quem me livrará deste corpo que me acarreta a morte?...
25 Nge God chumbuai gidig, te pugri Jisas Kraist beghi Yumbui nde gri God ni nge mune neti ki di yumbo ur brequ ni nge nyinge wuwi kaghe segi. Nge nei taq pugri: nge ngeningne nge nde nei pe nge God ningg lo te oghi puq gad, di kari nge te kin pugrine ei puq ken ye. Pudi nge ghimbi te yumbo ur brequ ghimbi puq ren yawo kureny kin te yembe gidiny.
25 Graças sejam dadas a Deus por Jesus Cristo, nosso Senhor! Assim, pois, de um lado, pelo meu espírito, sou submisso à lei de Deus; de outro lado, por minha carne, sou escravo da lei do pecado.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Romanos 7, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.