Romanos 7
Yumbui Ningg Wand Yuwon Ye (KMS) vs NTLH
1 Nge mand, nungoqi lo buagi te nei wamb pre. Pugri bu nungoqi nei wamb wuti qi pe ven nde nasne kin tende puayi ni lo nde si nambu nas, di lo ni te kin gre rise, ni nati pre te segi.
1 Meus irmãos, vocês todos podem compreender muito bem o que vou dizer. Vocês conhecem as leis e sabem que elas só têm poder sobre uma pessoa enquanto essa pessoa está viva.
2 Muq nge nungoqi kopuqu wand ninge simbe guduq di ni te kin bei rind. Te pugri nyumbueg ire ngam kin ni lo wuri kin te ningg ni ngaim nasne kin tende puayine ngaim ane ris, pudi ni ngaim nati tedi ni ngam kin lo tende si nambu wus segi. Ni segine quayi aye wutanyi.
2 Por exemplo, a mulher casada está ligada pela lei ao marido enquanto ele estiver vivo; mas, se ele morrer, ela estará livre da lei que a liga ao marido.
3 Pugri bu nyumbueg ni ngaim nasne muq quayi aye ane rise, tedi ni wute ngam toti wuwi ye puq munduw. Pudi ni ngaim nati muq wuso quayi aye wutanyi, tedi ni ngam kin lo nde si nambu wus segi, di ni wute ngam toti wuwi ye puq munduw segi.
3 De modo que, se ela viver com outro homem enquanto o marido estiver vivo, ela será chamada de adúltera. Mas, se o marido morrer, ela estará legalmente livre e não cometerá adultério se casar com outro homem.
4 Pugri bu, nge mand, beghi mune pugrine, Kraist nati kin te ningg beghi anene pati di God ni lo Moses neng kin tende si nambu pas segi. Pugri bu muq beghi wuti aye, Kraist Jisas wuti nati pre God mune nindingi newo nas kin, ni nde po, ei beghi God nde rar pe yumbo yuwon kin yembe bidiny.
4 O mesmo acontece com vocês, meus irmãos. Do ponto de vista da lei, vocês também já morreram, pois são parte do corpo de Cristo. E agora pertencem a ele, que foi ressuscitado para que nós possamos viver uma vida útil no serviço de Deus.
5 Te pugri beghi bon nei brequ kin tende pe pas kin tende puayi lo wuse pre. Lo nde gri yumbo ur brequ ghimbi pe yembe bidiny kin nei te quan rindi, ei te kin ningg God beghi wase pe puaq nundumu po.
5 Pois, quando vivíamos de acordo com a nossa natureza humana, os maus desejos despertados pela lei agiam em todo o nosso ser e nos levavam para a morte.
6 Pudi muq beghi lo God Moses neng kin tende si nambu pas segi. Jisas nati kin te ningg beghi anene pati di God ghav nundug lo te nde taq pu yembu segi. Pugri bu muq beghi God ningg yembe ye wute ningg pas tuqui. Di yumbo ur asi kin, lo ur pu rise kin tende si nambu pas segi. Pudi Ququ Yuwon Ye ghav nundug di yumbo ur oghi yene rise pas.
6 Porém agora estamos livres da lei porque já morremos para aquilo que nos mantinha prisioneiros. Por isso somos livres para servir a Deus não da maneira antiga, obedecendo à lei escrita, mas da maneira nova, obedecendo ao Espírito de Deus.
7 Muq beghi pughe puq ei bad? Lo te yumbo ur brequ bri? Pugri segi! Lo te oghi, te pugri lo wuse segi, tedi nge yumbo ur brequ te nei gibiny segi. Te pugri lo ni wuri, “Nu wute aye ningg yumbo te qond di ghateri yawo kurew wayequ.” Lo puq wund segi, tedi nge wute aye ningg yumbo te kateri yawo kuregh kin te nei gab segi. [Kis 20:17; Lo 5:21]
7 O que vamos dizer então? Que a própria lei é pecado? É claro que não! Mas foi a lei que me fez saber o que é pecado. Pois eu não saberia o que é a cobiça se a lei não tivesse dito: “Não cobice.”
8 Te kin te pugri, lo nde gri yumbo ur brequ ni nge nei brequ isis wegh kin ngim rise, di nge yumbo isis guqod di kateri yawo kuregh. Lo wuse segi tedi yumbo ur brequ ni gre rise segi.
8 Porém o pecado se aproveitou dessa lei para despertar em mim todo tipo de cobiça. Porque, se não existe a lei, o pecado é uma coisa morta.
9 Nge God ningg lo nei gab segine, nge nei gab kin kari nge God nde rar pe yuwon pu kas. Pudi nge God ningg lo te nei gab kin tende puayi di nge wute aye te yumbo kitanyri yawo kuregh di nge nei gab nge unje kap.
9 Pois houve um tempo em que eu não conhecia a lei e estava vivo. Mas, quando fiquei conhecendo o mandamento, o pecado começou a viver,
10 Di nge yumbo ur brequ gad kin te ningg nge kati. Lo ni ghav wund ei wute mas, pudi nge nde te lo nde gri nge God nde puaq pu yengu.
10 e eu morri. E o próprio mandamento que me devia trazer a vida me trouxe a morte.
11 Yumbo ur brequ ni yumbo God segi puq nand kin tende grine nge wandoqi wundigh di yumbo tene yembe gidiny kin nei wegh, di God nde puaq pu yengu.
11 Porque o pecado, aproveitando a oportunidade dada pelo mandamento, me enganou e, por meio do mandamento, me matou.
12 Pugri bu God ningg lo te yuwon, te pugri yumbo God beghi puq pen ningg nari kin ni God pughe gri nas kin te bei rind, di yumbo God puq pen ningg nari kin ni ghav rundug God nde rar pe tuquine pas.
12 Assim a lei vem de Deus; e o mandamento também vem de Deus, diz o que é certo e é bom.
13 Ren kin te yumbo yuwon kin te ningg bri nge God nde rar pe puaq pu yengu? Nge te kin ningg God nde rar pe puaq pu yengu segi! Pudi yumbo ur brequ ni nge nei wegh di God nari kin pugrine puq ken segi di God nde puaq pu yengu. Yumbo ur brequ ni nei wegh di yumbo God segi puq nand kin te puq ken di te kin ningg nge nei gab nge yumbo puq ken yawo kuregh kin te quan nganye brequ.
13 Então será que o que é bom me levou à morte? É claro que não! Foi o pecado que fez isso. Pois o pecado, usando o que é bom, me trouxe a morte para que ficasse bem claro aquilo que o pecado realmente é. E assim, por meio do mandamento, o pecado se mostrou mais terrível ainda.
14 Beghi nei bab te pugri God ningg Ququ ni beghi lo nengu di beghi nei bab yumbo ur pughe ye te oghi di yumbo ur pughe ye te brequ. Pudi nge wuti yumbo ur brequ gad kin nei quan rise ye, nge yumbo ur brequ pe taq pu kas.
14 Sabemos que a lei é divina; mas eu sou humano e fraco e fui vendido ao pecado para ser seu escravo.
15 Nge nei gab segi pughe ningg nge yumbo ur brequ te yembe gidiny. Te pugri yumbo nge yembe gidiny yawo kuregh kin te yembe gidiny segi, pudi yumbo nge yambu kureny kin nge quan nganye puq keny yawo kuregh.
15 Eu não entendo o que faço, pois não faço o que gostaria de fazer. Pelo contrário, faço justamente aquilo que odeio.
16 Muq yumbo nge yembe gidiny yawo kuregh segi kin te yembe gidiny tedi te kin ningg nge nei gab te pugri lo ni nge yumbo yuwon kin puq ken kin te ningg simbe wundigh.
16 Se faço o que não quero, isso prova que reconheço que a lei diz o que é certo.
17 Pugri bu muq nge kari nge ngeningne yumbo ur brequ gad segi pudi yumbo ur brequ kin nei nge nde umbo pe rise kin ni nge nei regh di yumbo ur brequ gad.
17 E isso mostra que, de fato, já não sou eu quem faz isso, mas o pecado que vive em mim é que faz.
18 Nge ngeningne ren kin nei gab di te nganyene: Te pugri nei brequ isis nge nde umbo pe rise, bu nge ngening nde gre pe yumbo ninge yuwon kin yembe gidiny tuqui segi. Nge yumbo yuwon kin puq ken yawo kuregh kin nge nde umbo pe rise, pudi nge yembe gidiny segi.
18 Pois eu sei que aquilo que é bom não vive em mim, isto é, na minha natureza humana. Porque, mesmo tendo dentro de mim a vontade de fazer o bem, eu não consigo fazê-lo.
19 Te kin pugrine, yumbo yuwon kin nge puq ken yawo kuregh kin te yembe gidiny segi, pudi yumbo ur brequ nge puq ken yambu kari kin te nge priprine puq ken.
19 Pois não faço o bem que quero, mas justamente o mal que não quero fazer é que eu faço.
20 Di te kin ningg nge nei gab te pugri, nge yumbo yembe gidiny yambu kari kin te yembe gidiny kin te nge ngeningne yembe gidiny segi, pudi yumbo ur brequ nge nde umbo pe wuse kin ni nge nei wegh di te kin yembe gidiny.
20 Mas, se faço o que não quero, já não sou eu quem faz isso, mas o pecado que vive em mim é que faz.
21 Muq nge wand buagi simbe gad kin te omo kawo ningg. Nge yumbo ur ren kin nei gab te pugri, nge yumbo yuwon kin ninge yembe gidiny ningg kari kin tende puayi nge yumbo ur brequne yembe gidiny.
21 Assim eu sei que o que acontece comigo é isto: quando quero fazer o que é bom, só consigo fazer o que é mau.
22 Ren kin te pugri, nge nde umbo pe nge God lo nengu kin te ningg chumbuai gad.
22 Dentro de mim eu sei que gosto da lei de Deus.
23 Pudi lo aye nge nde wabe gri nge puamb ruagh di yumbo dabo gri yembe gidiny di nge nei ire viri nge yumbo yembe gidiny kin te brequ puq wund kin tende puayi nge te nei gibiny yawo kuregh segi. Nei brequ te kin ni nge nyinge ruwi kaghe di yumbo ur brequ nge ghimbi puq ren yawo kureny kin te puq ken.
23 Mas vejo uma lei diferente agindo naquilo que faço, uma lei que luta contra aquela que a minha mente aprova. Ela me torna prisioneiro da lei do pecado que age no meu corpo.
24 Nge ren kin nei gibiny di nge unje pu kas! Wuti tughe ghav nindigh ei yumbo ur brequ gad kin nei te si kare di God nde puaq pu yengu segi?
24 Como sou infeliz! Quem me livrará deste corpo que me leva para a morte?
25 Nge God chumbuai gidig, te pugri Jisas Kraist beghi Yumbui nde gri God ni nge mune neti ki di yumbo ur brequ ni nge nyinge wuwi kaghe segi. Nge nei taq pugri: nge ngeningne nge nde nei pe nge God ningg lo te oghi puq gad, di kari nge te kin pugrine ei puq ken ye. Pudi nge ghimbi te yumbo ur brequ ghimbi puq ren yawo kureny kin te yembe gidiny.
25 Que Deus seja louvado, pois ele fará isso por meio do nosso Senhor Jesus Cristo! Portanto, esta é a minha situação: no meu pensamento eu sirvo à lei de Deus, mas na prática sirvo à lei do pecado.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Romanos 7, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.