Lucas 16
YISU KILISI ANE BINGE VIE GIENGK IWAL AVOS (KBM) vs ARC
1 Yisu ginei gitangi ane singamolombgen be ginei, “Amol tis are ti ane amol kulkul ane ebe geb ei ane gen dabin ok gibweg, be amolmol subu ile inei yaun bingkasop gitangi ei ane amol bamo be inei, ‘Miam amol kulkul ane giya-yaing miam mone be tis am gen vevies subu givin.’
1 E dizia também aos seus discípulos: Havia um certo homem rico, o qual tinha um mordomo; e este foi acusado perante ele de dissipar os seus bens.
2 Beti amol bamo nok gital ane amol kulkul ane etok gile be ginei, ‘Ayeu gaute miam yaun ti beti ayeu tang givin ve naute yaun nok lavo vevie kob. Be ayeu bwaingg ve ret mie nomb awangg gen dabin vukuri.’
2 E ele, chamando-o, disse-lhe: Que é isso que ouço de ti? Presta contas da tua mordomia, porque já não poderás ser mais meu mordomo.
3 Beti amol kulkul ane nok ta gitung giengk aplo ge be ginei, ‘Ginei awangg amol bamo nitin ayeu nakwai angg kulkul, okob atob ayeu namdom au-ate? Ve ayeu gitangi ebe atob natle nalk be navro ben ok ite, be ginei ayeu nautani amolmol ve ben be tis gen subu-subu ane atob nilgum be ayeu mai mayangg.’
3 E o mordomo disse consigo: Que farei, pois que o meu senhor me tira a mordomia? Cavar não posso; de mendigar tenho vergonha.
4 Amol nok ta gitung gitung love kob ginei ande ayeu gatpweng gen ebe atob nalgum ok are, be ginei ayeu nalgum dangete ande tang gitung ik okob atob awangg nune-nggen in-gas ayeu napil as nam nale nivin ebe awangg amol bamo ve nitin ayeu nakwai angg kulkul ok.’
4 Eu sei o que hei de fazer, para que, quando for desapossado da mordomia, me recebam em suas casas.
5 Beti amol nok gital eisir ebe ivwat gen nangge ei ane amol bamo be es as gen etok ane den vunkunu ite nangge ok be itangi ei ile. Amol ti gimungg gile be ei giutani be ginei, ‘Mie guvwat gen aivir nangge awangg amol bamo?’
5 E, chamando a
6 Be amol ebe givwat gen ok giwel ei avo be ginei, ‘Ayeu gavwat giris ebe ivse ben ok, ebe gisov daram ok gitangi daram 20.’ Be amol ebe ane amol bamo gitin ei ok ginei gitangi ei, ‘Atob mie nuro am gen ebe guvwat ok ane yaun nireu kapia vaku eteik be nuro nunei mie guvwat gen gitangi 10 ge.’
6 E ele respondeu: Cem medidas de azeite. E disse-lhe: Toma a tua conta e, assentando-te já, escreve cinquenta.
7 Bekob amol ti gile be amol nok giutani ei be ginei, ‘Mie guvwat gen aivir nangge awangg amol bamo?’ Be amol ebe givwat gen ok ginei, ‘Ayeu gavwat padi tis bek gitangi 1,000.’ Be amol ebe ane amol bamo gitin ok ginei, ‘Atob mie nuro am gen ebe guvwat ok ane yaun nireu kapia vaku eteik be nuro nunei mie guvwat gen gitangi 800 ge.’
7 Disse depois a outro: E tu quanto deves? E ele respondeu: Cem alqueires de trigo. E disse-lhe: Toma a tua conta e escreve oitenta.
8 Amol nok gilgum gen bingkasop etok be ges ane luev vie molge weik ebe amolmol dabas gwet bambamo ane ilgum gen ok, beti ane amol bamo gili be ta vevie be avo givwat ei anongge ve gen ete gilgum ok ane. Be Yisu ginei, ‘Amolmol ebe ivkir dumas gitangi Pomate ok, eisir itpweng luev ebe ve inyo-inyo amolmol ok are vie molge gilek amolmol ebe aplos givin Pomate ok.’
8 E louvou aquele senhor o injusto mordomo por haver procedido prudentemente, porque os filhos deste mundo são mais prudentes na sua geração do que os filhos da luz.
9 Be Yisu ginei ayeu nanei nitangi yem, “Unemb aim wambal nalk etenik ane nitangi amolmol ebe gen ma ve is ok, veik ginei gen ete yem omb gitangi eisir ok ma nikwai okob atob Pomate ninggas yem unde unambweg unvin ei nangge ane taku vie ninggas ta-ngge.
9 E eu vos digo: granjeai amigos com as riquezas da injustiça, para que, quando estas vos faltarem, vos recebam eles nos tabernáculos eternos.
10 Amol ti ginei geb gen siti-ngge dabin vie molge, atob ei nemb gen walang ok dabin vie-ngge weik etok ge. Be amol ti ginei geb gen natu ti dabin vie ite, okob ei gitangi ebe atob nemb gen bamo ti dabin ok ite.
10 Quem é fiel no mínimo também é fiel no muito; quem é injusto no mínimo também é injusto no muito.
11 Be ginei yem unemb aim gen nalk ane dabin vevie ite, okob yem gitangi ebe atob unemb Pomate ane gen dabin ok ite weik etok ge.
11 Pois, se nas riquezas injustas não fostes fiéis, quem vos confiará as verdadeiras?
12 Be ginei omb amolmol subu as gen dabin vevie ite okob gitangi ebe atob unemb yem ate aim gen dabin ok ite weik etok ge.
12 E, se no alheio não fostes fiéis, quem vos dará o que é vosso?
13 Amol ti gitangi ebe ve nemb tivie ailu as kulkul nipil dongke ok ite, ve atob ei bua ve tivie ti be ta nivin ti. Dangetok be yem unemb Pomate ane kulkul be tis kulkul mone ane nipil dongke ite.”
13 Nenhum servo pode servir a dois senhores, porque ou há de aborrecer a um e amar ao outro ou se há de chegar a um e desprezar ao outro. Não podeis servir a Deus e a Mamom.
14 Eisir Parisai iute Yusi ane yaun bambamo ete ginei ok be ilgum molok gile ei, ve eisir nok ebe tas givin mone gitlek molge ok.
14 E os fariseus, que eram avarentos, ouviam todas essas coisas e zombavam dele.
15 Beti Yisu ginei yaun gitangi eisir be ginei, “Yem etenik ete upasang aim ate love vie molge veik amolmol indi be inei yem amolmol vie ane bemem Pomate gitpweng yem aplongg-aim are gikwai. Gen ebe amolmol ge ili inei gen vie be bamo ok ete Pomate gili ginei etok gen sin-ge.
15 E disse-lhes: Vós sois os que vos justificais a vós mesmos diante dos homens, mas Deus conhece o vosso coração, porque o que entre os homens é elevado perante Deus é abominação.
16 Bekob Yisu ginei, Mose be tis amolmol ebe inei Pomate avo ukwas binge ok (propet), as yaun geb yem dabin painge love sawa ebe Jon ebe ges bui sanggu gipil amolmol ok meng gihlang. Jon meng gihlang kob ei ginei mateu gitangi amolmol gipil Pomate ane taku be ginei, ‘Gibloblo ve Pomate nemb amolmol dabin.’ Be Yisu ginei, ‘Dangetok beti galkik etenik amolmol ete lolos ivang nik ve insov Pomate ane el aplo inde.
16 A Lei e os Profetas
17 Be ginei, Gulumb tis nalk asonge ma nikwai, bemem Pomate ane yaun poke natu ti gitangi ebe atob ta nivalngan ane gen be niengk em ok ite, ma yapin.’
17 E é mais fácil passar o céu e a terra do que cair um til da Lei.
18 Amol ti ginei bua ve arwe be gile geb avie vaku ti vukuri, amol etok giyaing luev ebe emb is ate ane ok. Be ginei amol ti bua ve arwe be gitin ei, bekob amol ti gile geb avie ete arwe bua ve ane ok, okob amol ete gile geb avie etok vukuri ok ei giyaing luev ebe emb is ate ane ok givin weik etok ge.
18 Qualquer que deixa sua mulher e casa com outra adultera; e aquele que casa com a repudiada pelo marido adultera
19 Be Yisu ginei, “Warik amol ti ebe tis are ok gibweg, be as mate walang ok ei gino ane kup vevies ge be gen ane ben vevies ge.
19 Ora, havia um homem rico, e vestia-se de púrpura e de linho finíssimo, e vivia todos os dias regalada e esplendidamente.
20 Be nangge taku etok amol ti are lasarus gibweg, bid gen ei love geb utle ulis tepwengge avwut. Be as mate ti ei ane nune-nggen subu ivwat ei ile be itak gibweg gibloblo amol tis are nok ane nam avo,
20 Havia também
21 Be ei ta gitung ve nivkwen ate ve ben suk-sukus ebe amol tis are etok gen be gilgum be bingbleng gile gitak gitak nalk ok. Be uvun ok inme be es amblas givang ei ane bid bambamo ebe giengk utle ulis ok.
21 E desejava alimentar-se com as migalhas que caíam da mesa do rico; e os próprios cães vinham lamber-lhe as chagas.
22 Ivwang be bwayage kob Lasarus gimat vunu, be Pomate ane angela inme inggas ei ile itak ei gibweg vie-ngge givin Ablaham. Bekob amol tis are etok gimat vunu weik etok ge be ispun.
22 E aconteceu que o mendigo morreu e foi levado pelos anjos para o seio de Abraão; e morreu também o rico e foi sepultado.
23 Be amol nok mang-mangi gile taku ebe yev giengk ok be gibweg etok, bemem nangge taku nok ei gigas vavavne bamo tiate. Be ei geb na itin kob gili Ablaham gabu Lasarus imbweg aikawe molge.
23 E, no Hades, ergueu os olhos, estando em tormentos, e viu ao longe Abraão e Lázaro, no seu seio.
24 Beti amol nok gital be ginei, ‘Tamangg Ablaham, tam viti ve ayeu be uhlin Lasarus inme be emb bui luvus siti be ayeu anum kob ve ayeu gagas vavavne bamo molge nangge yev bamo eteik aplo.’
24 E, clamando, disse: Abraão, meu pai, tem misericórdia de mim e manda a Lázaro que molhe na água a ponta do seu dedo e me refresque a língua, porque estou atormentado nesta chama.
25 Bemem Ablaham giwel amol nok avo be ginei, ‘Angg nune, tam itung vevie be uli kob, ve nolge mie gugas am gen vevies walang ok tepwengge gikwai givin ebe gubweg matawem nangge nalk ok! Be Lasarus likok ei gen walang ok ma ve ane be gikuk lili tiate, bemem galkik etenik ande ei gibweg tis ta vevie-ngge nangge taku vie eteik be giwel mie gugas bunam nangge etenok.
25 Disse, porém, Abraão: Filho, lembra-te de que recebeste os teus bens em tua vida, e Lázaro, somente males; e, agora, este é consolado, e tu, atormentado.
26 Be givin ve luev ti giengk ebe ve amei andek andi yem be anemb yem ru ok ite ma molge. Be yem ok gitangi ebe atob unme undeb tavlu ete amei ambweg ik ok ite weik etok ge.’
26 E, além disso, está posto um grande abismo entre nós e vós, de sorte que os que quisessem passar daqui para vós não poderiam, nem tampouco os de lá, passar para cá.
27 Be amol nok ginei, ‘Tamangg, (Ablaham) ayeu nanei nitangi mie, ginei dangetok okob mie nuhlin Lasarus be ninumul nile tamangg ane nam ok
27 E disse ele: Rogo-te, pois, ó pai, que o mandes à casa de meu pai,
28 be nes bing gwangne-ngge nitangi awangg male-nggen bage-tavlu ete imbweg ok velob eisir invang mul ve luev ete ande ayeu ganme ik, ve taku eteik tiate be ane vavavne bamo molge.’
28 pois tenho cinco irmãos, para que lhes dê testemunho, a fim de que não venham também para este lugar de tormento.
29 Bemem Ablaham giwel amol nok avo be ginei, ‘Eisir isam Mose be tis amolmol ebe inei Pomate avo ukwas binge ok (propet) as yaun be itpweng are gikwai!’
29 Disse-lhe Abraão: Eles têm Moisés e os Profetas; ouçam-nos.
30 Be amol nok ginei, ‘Ablaham, Eisir ok isam yaun etok bemem yaun etok gitangi ite weik etok ge, bemem ginei amol ti nimdil vukuri nangge taku gimat ane be nile be ninei yaun ve eisir, okob atob eisir inaute yaun be inro is ate vukir inkwai as gen tiate aplo.’
30 E disse ele: Não, Abraão, meu pai; mas, se algum dos mortos fosse ter com eles, arrepender-se-iam.
31 Bemem Ablaham ginei, ‘Ginei eisir aplos givin Mose be tis amolmol ebe inei Pomate avo ukwas binge (propet) ok as yaun ite, okob atob aplos nivin amol ti ebe gimdil vukuri nangge taku gimat ane ok ane yaun nam nambed? Atob ma weik etok ge!’
31 Porém Abraão lhe disse: Se não ouvem a Moisés e aos Profetas, tampouco acreditarão, ainda que algum dos mortos ressuscite.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 16, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.