1 Reis 1
Habo nalolene bi gahenge lo winigo ogo (HUI) vs NAA
1 Kini Debidi ibu waheore hayagola ibu tingini dagare haabo halu hene. Tigua ibunaga tingini balangiyarume baya hangu mo tongo biya tiraga ibu dagare dege haabo hene.
1 Quando o rei Davi já estava bem velho, envolviam-no com roupas, mas ele não se aquecia.
2 Ani bialu heagola ibunaga agali haguane biarume Debidihondo lalu, Kini-o í̠ baya hangu handayaho berelonaga wandari mbira taya bia holene hamelo kamago. Ibu libu haru mandagi padabigola ibugua í̠naga tingini mo poboyogo bia helo, lene.
2 Então os seus servos lhe disseram: — Que se procure para o rei, nosso senhor, uma jovem donzela, que esteja diante do rei e tenha cuidado dele, e durma nos seus braços, para que o rei, nosso senhor, se aqueça.
3 Ani lowa tigua wandari bayale mbira agoha bedabe hondole Isaraele dindi bibahendeha taya biame hene. Ani taya bima pialu hemiria dindi emene mbira Suneme winiyagoha wandari baya taya bialu hayagobi mbira ibu mini Abisaga berearia handa walia howa haru ibini.
3 Então procuraram em todo o território de Israel uma jovem formosa. Acharam Abisague, sunamita, e a levaram ao rei.
4 Wandari baya Abisaga ogoni ibugua kini baya hangu handayaho bereagola kini ibugua wandari ogonila waneigini hono wulene manda nabi ibu tigatiga waneigini haru paliradagua haru paliaga hene.
4 A jovem era muito bonita. Cuidava do rei e o servia, mas o rei não teve relações com ela.
5 — ausente —
5 Então Adonias, filho de Hagite, se exaltou e disse: — Eu serei o rei. Providenciou carros de guerra, cavaleiros e cinquenta homens que corressem na sua frente.
6 — ausente —
6 Seu pai jamais o tinha contrariado, dizendo: “Por que você fez isso ou aquilo?” Adonias tinha boa aparência e era mais jovem do que Absalão.
7 Ani bialu ibugua ogoale bero lama wali mini Seruia igini Yoaba hearia puwa bi lamialu agali loma binigo mo miaga mbira Abaiada lamialu biyagola libugua karulapeda lowa mini mbiraore hene.
7 Ele tinha feito um acordo com Joabe, filho de Zeruia, e com Abiatar, o sacerdote, que o seguiam e apoiavam.
8 Anigo loma binigo mo miaga Sadogobi Yahoiada igini Benaiabi Ngode Datagaliwabenaga bi mana latagi haga Nadanabi Simaibi Laibi ami agali Debidi ibuni mamage haga hearubi lamiai hayagola tigua Adoniya heba mini mbiraore nahe hene.
8 Porém Zadoque, o sacerdote, Benaia, filho de Joiada, Natã, o profeta, Simei, Reí e os valentes de Davi não apoiavam Adonias.
9 Horo mbirungi Adoniya ibugua loma biniru bo delole lowa dindi mbira Enerogele iba peagoha Nogombi To̱le̱ laga winigoria pene. Puwa nogo sibiru bulumaga wangaberu bulumaga igini hungubalua haba tigirubi Ngode Datagaliwabehondo loma biniru bo delole pene. Ani pu howa ibugua Debidi igini hearu ibai halimu lalu Yudali kininaga ami hene hearu bibahendebi ibugua lalu, Tomo timbuni ogoni bo loma bialu dawedogo nami̱ya ibalimu, lalu lawia haga bini.
9 Certo dia Adonias sacrificou ovelhas, bois e bezerros gordos junto à pedra de Zoelete, que está perto de En-Rogel. Convidou todos os seus irmãos, os filhos do rei, e todos os homens de Judá que estavam a serviço do rei,
10 Anigo agali maru Ngode Datagaliwabenaga bi mana latagi haga Nadanabi Benaiabi ami agali kini mamage haga biarubi ibu hamene Solomonobi urunihondo dege ibalimu nalene.
10 porém não convidou Natã, o profeta, nem Benaia, nem os valentes, nem Salomão, seu irmão.
11 Ngode Datagaliwabenaga bi mana latagi haga Nadana ibugua Solomono ai̱ya Badaseba berearia puwa lalu, Hagidi igini Adoniya ibunime kini haya layago Kini Debidi hale nahe haruago í̠ hale haribe be nahalehe bedebe.
11 Então Natã disse a Bate-Seba, mãe de Salomão: — Você não ouviu que Adonias, filho de Hagite, se proclamou rei e que nosso senhor, Davi, não sabe de nada?
12 Ai í̠nibi í̠ igini Solomonobi bo wahelo hame nale bereyagua i̱na bia larogodagua bulebere.
12 Agora permita que eu lhe dê um conselho, para que você salve a sua vida e a vida do seu filho Salomão.
13 Áyu ogoni Kini Debidi bedaria puwa ogodagua labe. Abale i̱hondo bi heneneore lalu i̱ igini Solomono kini í̠ henegoria ho aribia holebira lalu lo wirigodago áyu Adoniya ibu agua bialu kini haruabe lalu hale habe.
13 Vá, apresente-se ao rei Davi e diga: “Ó rei, meu senhor, não é verdade que você jurou a esta sua serva, dizendo: ‘O seu filho Salomão reinará depois de mim e ele se assentará no meu trono?’ Por que, então, Adonias se tornou rei?”
14 Libu wene lalu bedabiria bi ogoni mo hongo hole i̱ abale anda ibagua, lalu Nadanahanda lene.
14 — Eis que, enquanto você ainda estiver falando com o rei, eu também entrarei depois de você e confirmarei as suas palavras.
15 Ani laya handala Badaseba ibugua kini ibuni tamuha palearia hondo pene. Kini ibu waheore wiagola Suneme wandari Abisaga ibugua handayaho berearia pene.
15 Assim, Bate-Seba entrou no quarto do rei para falar com ele. O rei já era bem velho, e Abisague, a sunamita, o servia.
16 Ani puwa Badaseba ibugua kini paleagoria puwa bulu paluwa Kini Debidihanda hale halu lalu, Í̠ agi hamelo kebe, lene.
16 Bate-Seba inclinou a cabeça e prostrou-se diante do rei, que perguntou: — O que você quer?
17 Ani layagola Badasebahanda lalu, I̱naga kini-o abale í̠na Anduane Homogo í̠naga Ngode Datagaliwabenaga deni howa buleore lalu bi mbira lo wirigoni. Í̠na lalu i̱ igini Solomonoore í̠ homaregola ibugua kini howa í̠ biraga kininaga dagia ngagoria ibu mialu bira aribia helo larigo.
17 Ela respondeu: — Meu senhor, você jurou a esta sua serva pelo
18 Ai áyu Adoniya ibu kini hayadago hale nahe bedegoni.
18 Mas agora Adonias se proclamou rei, e você, ó rei, meu senhor, não sabe disso.
19 Áyu ibugua bulumaga dewaru sibi dewaru bulumaga hungubalua habahe dewaru loma biniru bo dawalu ka laya. Ibugua loma binigo mo miaga Abaiadabi ami agali haru haga haguane Yoababi ibugua tomo dawaruagoni dugu nami̱ya ibalimu laya handala pirimiya. Í̠ waneiginirubi bibahende piai hayiyago Solomono dege ibabe nalayiya.
19 Ele sacrificou bois, bezerros gordos e ovelhas em abundância. Convidou todos os filhos do rei, Abiatar, o sacerdote, e Joabe, comandante do exército, mas não convidou o seu servo Salomão.
20 I̱naga kini-o hale ha. Isaraele wali agali bibahendeore í̠ kini henegoria abogo ibuore ha aribia helarogoni lalu latagi harego hale holoma̱ya lowa hondo hama pedago.
20 Porém, ó rei, meu senhor, todo o Israel tem os olhos em você, para que o rei diga quem se assentará no trono do rei, meu senhor, depois dele.
21 Ai í̠na tihondo hale helo latagi nahe biralu homariyagua nde tigua i̱bi i̱ igini Solomonobi iya haru wali agali mana ko biaga mbira o kagoni lowa iya bo waholobada, lene.
21 Do contrário, sucederá que, quando o rei, meu senhor, morrer, eu e o meu filho Salomão seremos tidos por culpados.
22 Badasebahanda bi ogoni wene lalu bereaore dege Nadana ibu kini andaga ibini.
22 Enquanto Bate-Seba ainda falava com o rei, eis que o profeta Natã entrou.
23 Ani ibiyagola agali kininaga biabe bia haga heagome kini berearia anda ibuwa lalu, Ngode Datagaliwabenaga bi mana latagi haga Nadana ibu í̠ hondole íbu ka, lene. Kinihanda Nadana anda ibilo karulape laya handala Nadana ibugua tamuha anda ibuwa kininaga mini yaraga halu dindini bulu palu ibira hene.
23 E anunciaram isso ao rei, dizendo: — O profeta Natã está aí. Ele se apresentou ao rei e prostrou-se com o rosto em terra diante dele.
24 Ani buwa ibugua Kini Debidihondo lalu, I̱naga kini-o Adoniya ibu kini howa í̠naga henge ibu mialu kininaga dagia biraga ngagoria berelo karulape laribe.
24 Natã perguntou: — Rei Davi, por acaso o senhor declarou, dizendo: “Adonias reinará depois de mim e é ele quem se assentará no meu trono”?
25 Ani larogo irane áyu dege Adoniya ibu dindi mbiraha puwa bulumaga wangabe dewabi sibi dewabi bulumaga igini hungubalua habahe dewabi Ngode Datagaliwabehondo loma buwa bo dawalu ka layane hale haru. Tomo uruni nole í̠ igini bibahendebi í̠naga ami haru haga haguane Yoaba ibubi loma binigo mo miaga Abaiadabi uruni bibahende piai haya layane hale haru. Ai áyu ogoni tigua turu howa tomo nalu bi hongo howa ladagadaga bialu Adoniyahondo lalu, Adoniyaore kini kane dege luore haabo halu hodagua helo, lalu hayuane hale haru.
25 Porque hoje ele foi sacrificar bois, bezerros gordos e ovelhas em abundância. Convidou todos os filhos do rei, os chefes do exército e Abiatar, o sacerdote. E eis que estão comendo e bebendo com ele e gritando: “Viva o rei Adonias!”
26 Anigo tomo nami̱ya ibalimu lalu i̱hondobi loma binigo mo miaga Sadogobi Benaiabi Solomonobi inahondo nalangi.
26 Porém não convidou a mim, que sou servo do rei, nem Zadoque, o sacerdote, nem Benaia, filho de Joiada, nem Salomão, que é servo do meu senhor.
27 Ai kini-o ogoni aguadabe. Mana ogonidagua biyadago í̠na karulapedalo manda bidebe. Ani manda bu heneyagua nde Adoniya ibugua kini halu í̠naga henge mulebira lalu í̠naga agali haguane hearu lamia nabiriya, lene.
27 Será que isso teria sido feito por ordem do rei, meu senhor? E o senhor não contou nem a este seu servo quem se assentaria no seu trono, depois do senhor!
28 Ani layago hale howa Kini Debidi ibugua ibunaga biabe bia haga agali heagohondo lamialu, Badaseba lone daibilo oladaba, lene. Ani layagola Badaseba ibalu kini bereagoria kaware íbu hene.
28 O rei Davi respondeu: — Chamem Bate-Seba. Ela se apresentou ao rei e se pôs diante dele.
29 Ani íbu heagola kini ibugua Badasebahondo lalu, Anduane Homogo Haluhe kagome i̱ genda tandaga tara tara wiarunaga hewagola ibugua i̱ haru dai biaabo haga kagoni.
29 Então o rei jurou, dizendo: — Tão certo como vive o
30 I̱na í̠hondo heneneore larogo horo áyu ogoniore i̱na biaore bule lalu Anduane Homogo Isaraele wali agalirunaga Ngode Datagaliwabe kagonaga minini howa lo wirugo bulebero. I̱na abale í̠hondo lalu í̠ igini Solomono ibugua i̱naga henge mialu kini ha aribia howa kininaga dagiani birulebira larugoni ndobe, lene.
30 farei no dia de hoje como jurei a você pelo Senhor , Deus de Israel, dizendo: “O seu filho Salomão reinará depois de mim e se assentará no meu trono, em meu lugar.”
31 Ani layago hale howa Badasebahanda kininaga geha duli hanga ho biruwa dindini bulu palialu howa lalu, Kini-o í̠ore i̱naga agali haguane kegonigo í̠ luore haabo habelo, lene.
31 Então Bate-Seba se inclinou, prostrou-se com o rosto em terra diante do rei e disse: — Que o rei Davi, meu senhor, viva para sempre!
32 Kini Debidihanda ibunaga biabe bia haga agali hearuhondo lamialu lalu, Benaiabi loma binigo mo miaga Sadogobi Ngode Datagaliwabenaga bi mana latagi haga Nadanabi i̱ni bedoria ibilo lamule pudaba, lene.
32 O rei Davi disse: — Chamem Zadoque, o sacerdote, Natã, o profeta, e Benaia, filho de Joiada. E eles se apresentaram ao rei.
33 Odaruni ibiyagola kini ibugua tihondo lamialu lalu, Tígua puwa i̱ igini Solomono i̱ninaga nogo dongini berelalu ami agali i̱ni mamage haga karubi ti haru mandagi unu Gihono iba duguaragoha pilimu.
33 Então o rei disse: — Levem com vocês os meus servos, façam o meu filho Salomão montar na minha mula e levem-no a Giom.
34 Ani puwa loma binigo mo miaga Sadogola Ngode Datagaliwabenaga bi mana latagi haga Nadanala libugua Solomono ibu Isaraele wali agali bibahendenaga kini helo ira olibe lininaga weli ibunaga haguaneni odo wia halimu, lene. Tígua urunidagua biai howa pilipe ale biguli pu lalu hongo howa ladaga howa lalu, Solomono ibu kini luore haabo helo lowa huaro lalimu.
34 Ali Zadoque, o sacerdote, com Natã, o profeta, o ungirão rei sobre Israel. Então toquem a trombeta e digam: “Viva o rei Salomão!”
35 Tígua ani lama ibu ibiradagua haruru ibalu ibugua i̱ni biragane kininaga dagia ngagoria birulebira. I̱na ibu kini helo dabarugo ai ibugua i̱naga henge mialu Isaraele Yudala wali agalirunaga kini i̱ henegoria ha aribia holebira, lalu Debidihanda lene.
35 Depois venham subindo com ele, e ele virá e se assentará no meu trono, pois é ele quem reinará em meu lugar. Porque ordenei que ele seja chefe sobre Israel e sobre Judá.
36 Benaiahanda ladai bialu lalu, Anidagua bayaleoredago Anduane Homogo í̠naga Ngode Datagaliwabe ibugua í̠na laregonidagua biaiore helo.
36 Então Benaia, filho de Joiada, respondeu ao rei: — Amém! Que o
37 Ani bialu Anduane Homogo ibuni í̠nila haru howa í̠ biamogo bialu haga wiyadagua dege Solomonolabi anidagua mandagi howa biamogo bilo. Ani bialu kagola Solomono ibu Ngode Datagaliwabehanda mo hongo halu abale í̠ni mini lene timbuni harigo bolangua howa helo, lene.
37 Como o Senhor Deus tem estado com o rei, meu senhor, assim esteja com Salomão e faça com que o trono dele seja maior do que o trono do rei Davi, meu senhor.
38 Ani lalu Sadogobi Nadanabi Benaiabi kininaga mamage haga ami agali haga hearubi bibahendeme Kini Debidinaga nogo dongi heagoria Solomono berelalu Gihono iba duguaragoha haru halu pole pene.
38 Então Zadoque, o sacerdote, Natã, o profeta, Benaia, filho de Joiada, e a guarda real fizeram Salomão montar na mula que era do rei Davi e o levaram a Giom.
39 Sadogo ibugua Anduane Homogonaga Balai Anda heagoha olibe lininaga weli hambu berelo wini wiago mo puwa yalu pene. Mo yalu Gihono iba puwa tigua Solomono ibu kini helo loma bia halu ibunaga haguaneni odo wini. Ani buwa tigua pilipe ale biguli pu layagola wali agali dewaore ibuwa lalu, Solomono ibu kini luore haabo helo, lene.
39 Zadoque, o sacerdote, levou o chifre do azeite que estava no tabernáculo e ungiu Salomão. Tocaram a trombeta, e todo o povo gritou: — Viva o rei Salomão!
40 Wali agali ti Solomono haruru Yarusaleme dai bialu turu howa biguli pu lalu hongo howaore ga̱ lalu huaro lamalama piyagome dindi biri lalu ema bini.
40 Todo o povo vinha subindo atrás de Salomão, tocando flautas e gritando de alegria. O barulho era tanto, que parecia que a terra estava se fendendo.
41 Adoniya halu ibunaga agali biaru ti tomo dawayaru nai ho howa hale halu hearia ga̱ lalu huaro timbuni ladagadaga biayuago hale hene. Bigulirume pi̱pe̱ layuago Yoaba ibu abale hale howa lalu, Yarusalemeha bi timbuni pudagadaga biaruago agile biaruadabe, lene.
41 Adonias e todos os convidados que estavam com ele ouviram isso, quando acabavam de comer. Também Joabe ouviu o som da trombeta e perguntou: — Que significa esse alvoroço na cidade?
42 Yoabahanda bi ogonidagua lalu heaore dege loma binigo mo miaga Abaiada igini Yonadana ti heagoria ibini. Ibiyagola Adoniyahanda ibuhondo lalu, Abale íbu. Aiore í̠ agali bayaleore kegonigo í̠na bi te bayale galone ina hemaria lo yalu ibiribe tobanedago, lene.
42 Enquanto ele falava, eis que chegou Jônatas, filho de Abiatar, o sacerdote. Adonias disse a Jônatas: — Entre aqui, porque você é um homem valente e deve estar trazendo boas notícias.
43 Ani layagola Yonadanahanda ibuhondo ladai bialu lalu, Darabago i̱na bi te bayale ndo lo yalu ibiru. Inanaga agali haguane Kini Debidihanda Solomono ibu kini helo helaya.
43 Mas Jônatas respondeu a Adonias: — Pelo contrário. Nosso senhor, o rei Davi, proclamou Salomão como rei.
44 Debidihanda loma binigo mo miaga Sadogobi Ngode Datagaliwabenaga bi mana latagi haga Nadanabi Benaiabi ami agali kini ibuni mamage haga bu hearubi ti bibahende Solomono heba pirimiya. Ti pole howa Solomono ibu Kini Debidinaga nogo dongi erekunini biralu pirimiya.
44 E Davi enviou com ele Zadoque, o sacerdote, Natã, o profeta, Benaia, filho de Joiada, e os da guarda real; e eles fizeram Salomão montar na mula que era do rei.
45 Pialu Gihono iba piyagoria anda puwa Sadogo Nadanalame olibe lininaga weli Solomononaga haguani odo wialu ibu kini helaya. Ani biai halu tigua turu howa huaro lalu ga̱ lama Yarusaleme dai birimigola wali agali Yarusalemeha hearumebi turu howa bi hongo howa ladagadaga bialu haruagoni. Áyu laruane hale haramigoni ogoni lalu ka.
45 Zadoque, o sacerdote, e Natã, o profeta, o ungiram rei em Giom. Eles voltaram de lá, cheios de alegria, e a cidade se alvoroçou. É esse o barulho que você ouviu.
46 Ai áyu ogoni Solomono ibu kininaga haru howa biragane dagia wiagoria beda.
46 Também Salomão já está sentado no trono do reino.
47 Kini Debidinaga agali haguane hearume Debidi ibuni berearia ibalu turu harimiya. Tigua turu howa lalu, Ngode Datagaliwabehanda Solomono ibu mo hongo howa ibu kini bayale hongoheore helobi í̠ni mini lene timbuni harigo nira lowa ibu timbuni mini lene bolanguahe helobi hameledama, laya. Ani layagola Kini Debidi ibuninaga dagiani howa ibugua bulu palialu Ngode Datagaliwabenaga mini yaraga halu lotu lalu ibuhondo bi lalu,
47 Além disso, os oficiais do rei foram cumprimentar Davi e disseram: “Que o seu Deus faça com que o nome de Salomão seja mais célebre do que o seu nome, e faça com que o trono dele seja maior do que o seu trono.” E o rei se inclinou sobre o leito.
48 Áyu Anduane Homogo Isaraele wali agalirunaga Ngode Datagaliwabe kagonaga mini yaraga hama. Ibugua i̱ni kini harugoria ha aribia helo i̱ igini mbira i̱ni hendedoore dege dabalu heledagonidago. Ibugua i̱niore hondoliya anidagua biyadagonaga Ngode Datagaliwabehondo turu timbuni hama laya, lalu Yonadanahanda Adoniya lamini.
48 O rei também disse o seguinte: “Bendito seja o Senhor , Deus de Israel, que deu hoje quem se assente no meu trono, e permitiu que eu o visse com os meus próprios olhos.”
49 Ani layagola agali maru Adoniya heba tomo nalu birayarume Yonadanahanda bi ogoni layago hale howa gi timbuni hene. Ani howa tigua Adoniya helalu ti bibahende mbira puyola haga bialu ibida purogo lene.
49 Então todos os convidados que estavam com Adonias começaram a tremer, se levantaram e foram embora, cada um pelo seu caminho.
50 Adoniya ibunibi Solomonohondo gi timbuni howa ibu abale Anduane Homogonaga Balai Anda heagoha lomabu delaga dabu heagoria nguni mariani mbirale bulumaganaga ne gayane ale winiru hongo howa yaniaho berene.
50 Porém Adonias, temendo Salomão, levantou-se, foi e pegou nas pontas do altar.
51 Anidagua biagola agali marume Solomono hale helo lamialu howa lalu, Adoniya ibu í̠hondo gi howa ibu bayale holenaga Anduane Homogonaga Balai Anda biagoha puwa lomabu delaga dabu biagonaga nguni maria wiago mbirani yaniho ka. Ani yaniho howa ogodagua lalu, I̱ ogo yu wahalu pu nabi kone dege Kini Solomonohanda Anduane Homogonaga minini howa heneneore i̱ bo wanahole lara handala yupe halu pole laya, lene.
51 Então alguém foi dizer a Salomão: — Eis que Adonias tem medo do rei Salomão, porque pega nas pontas do altar, dizendo: “Que o rei Salomão me jure hoje que não matará este seu servo à espada.”
52 Ani layago hale howa Solomono ibugua ladai bialu lalu, Ibugua mana tigabi hangu bialu hayagua i̱na ibu bo wanaholebero. Ai ibugua mana ko biyagua ibu homelo bo waholebero, lene.
52 Salomão respondeu: — Se for homem de bem, nem um de seus cabelos cairá no chão. Mas se fizer alguma maldade, morrerá.
53 Ani lowa Solomonohanda agali maru hearu lamialu, Adoniya namu Anduane Homogonaga Balai Anda biagoha lomabu delaga dabu wiagoria yaniho holebirago haru halu ibule pudaba, lene. Ani laya handala pialu tigua Adoniya haru halu ibiyagola Adoniyahanda Kini Solomononaga deni ibu ge duli hanga hene. Ani biyagola Kini Solomonohanda ibuhondo lamialu lalu, Í̠ni andaga pamia, lene.
53 Então o rei Salomão enviou mensageiros, e o fizeram descer do altar. Adonias veio e se prostrou diante do rei Salomão, que lhe disse: — Vá para a sua casa.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar 1 Reis 1, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.