Mateus 26

Monoq Gotola Gosohaq (GAH) vs VC

Sair da comparação
VC Versão Católica
1 Izesú nene ámina gakó lo leme asú oake ámina gamenaló izegipala zuha láa loko lo limike limó:
1 — ausente —
2 Gamena losi oko vokiko gozapá avotikini asenini zeketakumú gele minoaká holisi utó inogo ive liki lekeza gilinave. Lá noiko, okulumakutí lumu ve gihila neza nene ve makolímo nimimika loko lova vetini kigizakú nelémo molokiko zohota zaló nipili hilinigave, loko limó.
2 Ye know that after two days the passover takes place, and the Son of man is delivered up to be crucified.
3 Ámina gamenaló monó gizapa vegi guguni giziaká vegi keza Isilae vegenalitini guguni giziaká ve napatini gizapa venini Kaiapani numuni napagú alegesá amó.
3 Then the chief priests and the elders of the people were gathered together to the palace of the high priest who was called Caiaphas,
4 Keza asuguná iki Izesuni agizató aliki apili hilita gakó ligili hagili iki li hukamó.
4 and took counsel together in order that they might seize Jesus by subtlety and kill him;
5 Lá amóza, ámina holisigú apele helemitune. Vegenalite lova napa ali utó iki lipilikataze, liki lamó.
5 but they said, Not in the feast, that there be not a tumult among the people.
6 Izesú nene Petania numutó nene Saimon eza halamé gizaleake minake zoka vémini numukú minamó.
6 — ausente —
7 Lá noigo, vená makó aitoka ake agizakú anuva uveli meinava iteko mina netá nene gehanigitana gonigú aleake Izesú nosánetá noko noigo gotolaú leketamó.
7 a woman, having an alabaster flask of very precious ointment, came to him and poured it out upon his head as he lay at table.
8 Lá noigo, izegipala zuha leza ánigokunike gele golesa nounike lezateloka láa loko lunimó: Anuvagi uveli lamaná nene nanamú latila noive.
8 But the disciples seeing it became indignant, saying, To what end {was} this waste?
9 Itó leza ámina anuvagi uveli nene hanuva minalina, vegená meina hizitave loko kemesá nene meinava napa alekunike gohogó vegená kumutiline.
9 for this might have been sold for much and been given to the poor.
10 Loko noguluko Izesú nene gakote geleake láa loko lo limimó: Lekeza imane vená nana igo genavagi gakó li nameve. Eza nene netá lamaná alenimikave.
10 But Jesus knowing {it} said to them, Why do ye trouble the woman? for she has wrought a good work toward me.
11 Gohogó vegená keza nene lekezagi miniliki viki minatamóza, neza lekezagi gamena hána minoloko voko minaminogo uve.
11 For ye have the poor always with you, but me ye have not always.
12 Vená imanémo gonosi milimiligú gale zinitatakumú geleake nugupeló anuvagi uveli holonimikave.
12 For in pouring out this ointment on my body, she has done it for my burying.
13 Neza lamaná lo likimitoze. Mukí mikasiuka není gakó lamaná imane li utó iki li kimitató li kimitató nene imane venalímini mogonamú gili zagitave liki eza loló oneta sunimú li kiminigave.
13 Verily I say to you, Wheresoever these glad tidings may be preached in the whole world, that also which this {woman} has done shall be spoken of for a memorial of her.
14 Loko lokago, ámina gamenaló izegipala zuha 12-a lelikutí Kaliotó numutotí ve agulizá Zutá áisi nene guguni giziaká ve napa niató vimó.
14 — ausente —
15 Vike Izesuni amimí itotó lekeza nanetá nimitune liki nigeleve. Loko lokago, keza silivá gehani 30 alitane liki li hutiake amikago,
15 and said, What are ye willing to give me, and *I* will deliver him up to you? And they appointed to him thirty pieces of silver.
16 eza nene Izesuni amimika linogo amapani molamó.
16 And from that time he sought a good opportunity that he might deliver him up.
17 Lulu vizemi peleti niaká a holisímini ganá gamenagú nene izegipala zuha leza Izesú noitoka voko geza asenini zeketakumú gele minoaká nosánetá nene hikú viki ale vavá initatave loko nolane. Loko lokuko,
17 — ausente —
18 eza láa loko limó: Lekeza taonigú viki ve makó noititó nene viki tisamámo není gamena mota alitokaze, geí numukú asenini zekimiaká nosá nene izegipáne zuhagi natune lokago nousive liki li amilizo.
18 And he said, Go into the city unto such a one, and say to him, The Teacher says, My time is near, I will keep the passover in thy house with my disciples.
19 Loko lokago lelikutí ve lositosa nene Izesú litímini asike asenini zekimiaká nosá ali vavá asimó.
19 And the disciples did as Jesus had directed them, and they prepared the passover.
20 Lá ikasigo gánavaló nene Izesuki izegipala zuha 12-a lezagi alegesá unike nosánetá nunimó.
20 And when the evening was come he lay down at table with the twelve.
21 Nosánetá noko nounike Izesú láa loko limó: Lamaná lo likimitoze, gililo. Lekelikutí makolímo nimimika linogo ive.
21 And as they were eating he said, Verily I say to you, that one of you shall deliver me up.
22 Loko lokago, leza miluma nogeleko hamopamó Guivahanitemaka, nenikumú nolape, nenikumú nolape loko loká miká otunimó.
22 And being exceedingly grieved they began to say to him, each of them, Is it *I*, Lord?
23 Lá okuko, Izesú láa loko lo limimó: Hamó lapegú peleti nagamí zeko nonousi ve nenémo nimimika linogo ive.
23 But he answering said, He that dips his hand with me in the dish, *he* it is who shall deliver me up.
24 Okulumakutí lumu ve gihila nenikumú monó gotolaú luhuva gizinamómámini oko hilito gapogú novumóza, nimimika liti ve agae, lihima sipisi alitimó nenazo, izolaho aí getamilina nene vávani oko minaline.
24 The Son of man goes indeed, according as it is written concerning him, but woe to that man by whom the Son of man is delivered up; it were good for that man if he had not been born.
25 Loko lokago, amimika liti ve Zutá nene láa loko limó: Tisalemaka, nenikumú nolape. Loko lokago, Izesú nene gezaka mota lokanimole loko limó.
25 And Judas, who delivered him up, answering said, Is it *I*, Rabbi? He says to him, *Thou* hast said.
26 Nosánetá nonunike Izesú nene peleti aleake Ómasi agepoka loake gitegeko izegipala zuha nolimike láa loko limó: Aliki nalo. Imane není mémeláne neve.
26 — ausente —
27 Loko loake, vain goni aleake Ómasi agepoka loake nolimike láa loko limó: Lekeza mukitó nalo.
27 And having taken {the} cup and given thanks, he gave {it} to them, saying, Drink ye all of it.
28 Lo múnaheaká gakolímini golaníne nene vegená mukilitini lihimáini gilatoketative loko lekitomó imane neve.
28 For this is my blood, that of the {new} covenant, that shed for many for remission of sins.
29 Lamaná lo likimitoze, gililo. Vain nagalímini gihilagutí goha naminake minoloko vinake améneho nugulizaki velini loló onetati gamenaló vain nagamí haitolímini lekezagi makó natune.
29 But I say to you, that I will not at all drink henceforth of this fruit of the vine, until that day when I drink it new with you in the kingdom of my Father.
30 Loko loake, monó nama makó lunike lemeko Olivi agokaú itinogo vuhá.
30 Depois do canto dos Salmos, dirigiram-se eles para o monte das Oliveiras.
31 Agokaloka itinogo nounike Izesú láa loko lo limimó: Monó gotolaú Ómasímo li gakó makó láa liki gizinamóma neve:
31 Disse-lhes então Jesus: Esta noite serei para todos vós uma ocasião de queda; porque está escrito: Ferirei o pastor, e as ovelhas do rebanho serão dispersadas {Zc 13,7}.
32 helekugo, goha nelémo otekiko, Galilaia mikasiuka goí o lekemeko vitove.
32 Mas, depois da minha Ressurreição, eu vos precederei na Galiléia.
33 Loko lokago, anotó aleko Pitá láa loko lo amike limó: Nénisi viselegetamitove. Keza mukitó gele alévolé oakáini nene golo golo sokikoma, neza lá aminogo uve.
33 Pedro interveio: Mesmo que sejas para todos uma ocasião de queda, para mim jamais o serás.
34 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Lamaná lo gimitoze, gelezo. Itína holugú nene okolohomámo anó molonamiko nenikumú ánigamuve loko egamega onetatanimó nene gamena losive makole inogo ive.
34 Disse-lhe Jesus: Em verdade te digo: nesta noite mesma, antes que o galo cante, três vezes me negarás.
35 Loko lokago, Pitá láa loko lo amimó: Neza nene geikumú egamega ogetaminogo uve. Nipili hilinigi niko gezagi makó helekusigoma lá ogetaminogo uve. Loko lokago, izegipala zuha mukitó leza láa lokogó lunimó.
35 Respondeu-lhe Pedro: Mesmo que seja necessário morrer contigo, jamais te negarei! E todos os outros discípulos diziam-lhe o mesmo.
36 Loko lokuko Izesú nene izegipala zuhamagi apá makó agulizá Gesemane neneloka makó vuhá. Vo anitekunike láa loko lo limimó: Lekeza nene imaneló niko neza volaneloka vokinake Ómasiloka litove.
36 Retirou-se Jesus com eles para um lugar chamado Getsêmani e disse-lhes: Assentai-vos aqui, enquanto eu vou ali orar.
37 Loko loake Pitani itó Zepetaioni gipala losigi nene kelémoko vimó. Nivake mulunagú peisi nozigo miluma golesa gilike
37 E, tomando consigo Pedro e os dois filhos de Zebedeu, começou a entristecer-se e a angustiar-se.
38 láa loko lo kimimó: Neza mulúnegú nene gónupa geake hilitomó onoive. Lekeza imaneló miniki nenikumú gizapa iki niko makó gizapa oko minatune.
38 Disse-lhes, então: Minha alma está triste até a morte. Ficai aqui e vigiai comigo.
39 Loko loake koma minomo novike avogisalokatí pou loko agoka hizeko nakake Ómasiloka láa loko limó: Aménega, gapo neikoma geza genavagi gihinitata netá imane ale ahulonetatane loko nolumóza, není nigikaloka ale molamoko geí gigikaloka nelémo molatane loko noluve.
39 Adiantou-se um pouco e, prostrando-se com a face por terra, assim rezou: Meu Pai, se é possível, afasta de mim este cálice! Todavia não se faça o que eu quero, mas sim o que tu queres.
40 Loko loake, goha ake, izegipala zuhama kovó akinago ánigoake, Pitani alémo oteko láa loko lo amimó: Lekeza nene nana ive. Nezagi gizapa oko mininake gamena koma ma oti minamitamó nehe.
40 Foi ter então com os discípulos e os encontrou dormindo. E disse a Pedro: Então não pudestes vigiar uma hora comigo...
41 Lekemekú milatakumú gopa ikataze, lekeza gizapa iki miniki Ómasiloka liki minalo. Ligikámo vávani noimóza, lugupémo gena noive.
41 Vigiai e orai para que não entreis em tentação. O espírito está pronto, mas a carne é fraca.
42 Loko loake, goha vike Ómasiloka like láa loko limó: Aménega, genavagi netá imanémo nivilege vamitimó noikoma, geí gigikaloka nelémo molozo.
42 Afastou-se pela segunda vez e orou, dizendo: Meu Pai, se não é possível que este cálice passe sem que eu o beba, faça-se a tua vontade!
43 Loko loake, goha oko ánigamó nene kogómula ahihí okago, kovó akinago ánigamó.
43 Voltou ainda e os encontrou novamente dormindo, porque seus olhos estavam pesados.
44 Ahulokimiake goha vike Ómasiloka ligo gamena losive makoki imó. Goí oko vike Ómasiloka limómámini okogó limó.
44 Deixou-os e foi orar pela terceira vez, dizendo as mesmas palavras.
45 Loko loake, goha ake izegipala zuha lelémo otike láa loko lo limimó: Lekeza nanamú lakavasú viziki hanuva aki niminave. Gilinahe. Okulumakutí lumu ve gihila nimimika liki lihimáinigi vetini kigizakú nilími milata gamena mota okave.
45 Voltou então para os seus discípulos e disse-lhes: Dormi agora e repousai! Chegou a hora: o Filho do Homem vai ser entregue nas mãos dos pecadores...
46 Lá onoize, lekeza otiiki vilo. Ánigalo. Nimimika liti vema alitó mota okave.
46 Levantai-vos, vamos! Aquele que me trai está perto daqui.
47 Izesú gakó lo limi agepagi izegipala zuha 12 lelikutí makó Zutá noago, vegená mukí ámegetiki niake sopolo hánagi gelekahosigi ali minake amó. Keza nene guguni giziaká vete itó Zuta vetini monó gizapa vete emane amunaloka kimisilikago vamó.
47 Jesus ainda falava, quando veio Judas, um dos Doze, e com ele uma multidão de gente armada de espadas e cacetes, enviada pelos príncipes dos sacerdotes e pelos anciãos do povo.
48 Nivake Izesuni amimí inogo i vémo gakó makó lo kimike láa loko limó: Neza vinake ve makó nene agoka legeko nonugoma ánigiiki ámina ve noive liki nigiliki agizató alilo.
48 O traidor combinara com eles este sinal: Aquele que eu beijar, é ele. Prendei-o!
49 Loko loake, ake, Izesú noitó litá oko vo amatoka aniteake, oho, Tisalema, nene noape loko loake, agoka legeko namó.
49 Aproximou-se imediatamente de Jesus e disse: Salve, Mestre. E beijou-o.
50 Lá noigo, Izesú láa loko lo amimó: Nigive, geza loló inogo noani netá nene litá oko loló ozo. Loko noligo, lova ve nenete ake Izesuni agizató ali gikitiki alemó.
50 Disse-lhe Jesus: É, então, para isso que vens aqui? Em seguida, adiantaram-se eles e lançaram mão em Jesus para prendê-lo.
51 Nalego Izesuki makó minuhakutí makolímo sopolo hána nene golagutí aleko gelelehá oake guguni gizoaká ve napámini gelekelé izegipa apilike agata zeko isimó.
51 Mas um dos companheiros de Jesus desembainhou a espada e feriu um servo do sumo sacerdote, decepando-lhe a orelha.
52 Lá okago, Izesú láa loko lo amimó: Sopoloka nene alenikuka goha ale molozo. Lekeza sopolotunú geza okaní geza okaní liki liki likipili gesá ikataze.
52 Jesus, no entanto, lhe disse: Embainha tua espada, porque todos aqueles que usarem da espada, pela espada morrerão.
53 Geza nene gelemape. Neza aménehitoka litomó nene litá oko ageló nene lovámini galaváa mulusi napa 12-a nene kimiselekiko limiki nilími vatí inigave.
53 Crês tu que não posso invocar meu Pai e ele não me enviaria imediatamente mais de doze legiões de anjos?
54 Lá itamóza, lá okugo Ómasímini luhuva nenémo nana oko gihila zitive. Gozapá monó gotolaú nenéminoko utó itive liki luhuva gizinamóma neve.
54 Mas como se cumpririam então as Escrituras, segundo as quais é preciso que seja assim?
55 Loko loake, ámina gamenaló ali nupa ina vegená nene Izesú láa loko lo kimike limó: Lekeza nenikumú gelemó nene geligeli ve nougo sopolo hánagi gelekahosigi aliki niake nigizató alinigi niahe. Neza gamena gamena monó zagusaveú minuke monó lo keme keme oko minumómaló nene nigizató alemamó nehe.
55 Depois, voltando-se para a turba, falou: Saístes armados de espadas e porretes para prender-me, como se eu fosse um malfeitor. Entretanto, todos os dias estava eu sentado entre vós ensinando no templo e não me prendestes.
56 Lá ikamóza, Ómasímini agepagutí gakó liaká a vete emane amunaló monó gotolaú nenikumú luhuva gizina gakó nene gihila zitive loko netá mukí imane utó noive. Loko lokago, izegipala zuha leza Izesuni ahulomikunike golisi hutilí oko vunimó.
56 Mas tudo isto aconteceu porque era necessário que se cumprissem os oráculos dos profetas. Então os discípulos o abandonaram e fugiram.
57 Izesuni agizató aliake guguni giziaká vetini ve napa Kaiapani numukú alímiki vake keza monó mogona apí ikimiaká vegi itó monó gizapa vegi ali nupa iki minató alímiki vamó.
57 Os que haviam prendido Jesus levaram-no à casa do sumo sacerdote Caifás, onde estavam reunidos os escribas e os anciãos do povo.
58 Lá niago Pitá nene hotó otigí oko kémegetoko vike guguni giziaká vetini ve napámini hé numunaló áneneló vo aniteake, iteake pilisi vegi minake neneló goní itatakutí nana netá utó itihe loko gizapa oko minamó.
58 Pedro seguia-o de longe, até o pátio do sumo sacerdote. Entrou e sentou-se junto aos criados para ver como terminaria aquilo.
59 Lá noigo, guguni giziaká ve napagi monó kansolegi mukitó nene Izesuni apele hilitune liki soza hakupá gakóinimú vitagá amóza,
59 Enquanto isso, os príncipes dos sacerdotes e todo o conselho procuravam um falso testemunho contra Jesus, a fim de o levarem à morte.
60 ma ali utó amamó. Mukilite ake Izesukumú soza hakupá gakó lamóza, liki amupesamó. Lá iva iva niake ve lositá nenetosa otikasike
60 Mas não o conseguiram, embora se apresentassem muitas falsas testemunhas.
61 láa liki lasimó: Imane vémo nene Ómasímini monó zagusave zeko tele vizekinake gamena losive makolegó oko noviko goha hanuva gitomó neve loko noligo gulusimóma neve.
61 Por fim, apresentaram-se duas testemunhas, que disseram: Este homem disse: Posso destruir o templo de Deus e reedificá-lo em três dias.
62 Liki likasigo, guguni giziaká vetini ve napa nenémo oteake Izesuni láa loko lo amimó: Geza goní nigitasike nilasi gakotó ale viligoko lo kimitani gakó ma nomihe, olo.
62 Levantou-se o sumo sacerdote e lhe perguntou: Nada tens a responder ao que essa gente depõe contra ti?
63 Loko lokago, Izesú agepa apizeake minokago, eza ve napa nenémo láa loko lo amimó: Alévolé Ómasímini avogisaló lo utó itane loko nologetuve. Geza Ómasímini gipala gologí oletatane loko lo mologeta vema noape loko lo lemezo.
63 Jesus, no entanto, permanecia calado. Disse-lhe o sumo sacerdote: Por Deus vivo, conjuro-te que nos digas se és o Cristo, o Filho de Deus?
64 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Nene geza mota lokanimóza, neza makó láa loko lo nolukumuve: Imane gamenámini veletó nene okulumakutí lumu ve gihila neza amuza vémini agizani zamagaloka nougo, itó okulumalímini límusi amupiló nolumugo ániganigave.
64 Jesus respondeu: Sim. Além disso, eu vos declaro que vereis doravante o Filho do Homem sentar-se à direita do Todo-poderoso, e voltar sobre as nuvens do céu.
65 Loko lokago, guguni giziaká vetini ve napa nenémo gele golesa oake luhoaká gola aleko polo noligike láa loko limó: Mota Ómasi aviliginogo lokave. Gakola gilinita vegená makó nanamú sele lokinake gakola makó litune. Eza Ómasi avilegeko li gakó lekeza itínasa mota gilikave.
65 A estas palavras, o sumo sacerdote rasgou suas vestes, exclamando: Que necessidade temos ainda de testemunhas? Acabastes de ouvir a blasfêmia!
66 Nenemú lekeza nana otatune liki nigeleve. Loko lokago, keza nakahunímini gakó lokaze, mota hilitive.
66 Qual o vosso parecer? Eles responderam: Merece a morte!
67 Liki liake, lugáate Izesuni agoka agepagú gituhú nitake kigizanitunú napelego, lugáate agoka agepaló nihitake kigizanitunú napeleke
67 Cuspiram-lhe então na face, bateram-lhe com os punhos e deram-lhe tapas,
68 gologí okimiaká ve neneka, geza gakó mogona geleaká ve noitanimó nene éaho nogipilihe lo utó oko lo lemezo liki li amemó.
68 dizendo: Adivinha, ó Cristo: quem te bateu?
69 Lá niago, Pitá nene hé numunaló noigo guguni giziaká vetini ve napámini gelekelé mohó makolímo Pitá noitó oake, geza Galilaia mikasigutí ve Izesuki miniaká niasi vema noane,
69 Enquanto isso, Pedro estava sentado no pátio. Aproximou-se dele uma das servas, dizendo: Também tu estavas com Jesus, o Galileu.
70 loko lo amekago, eza vegená kovogisaló egamega ike gakó lanimó nene ma gelemuve. Loko loake,
70 Mas ele negou publicamente, nestes termos: Não sei o que dizes.
71 hé numunamámini gatetó lemeko noigo, gelekelé mohó makolímo aí ánigoake áminaló mina vegená nene láa loko lo kimimó: Ve imanémo Nasalete numutotí ve Izesuki miniaká asi vema noinae.
71 Dirigia-se ele para a porta, a fim de sair, quando outra criada o viu e disse aos que lá estavam: Este homem também estava com Jesus de Nazaré.
72 Loko lokago, Pitá goha egamega ike láa loko limó: Ómasímini avogisaló nigizani ale oteko lamaná noluve. Ma ánigonamu vemú nolane.
72 Pedro, pela segunda vez, negou com juramento: Eu nem conheço tal homem.
73 Loko loake, gamena komáisí noigo, áminaló oti mina ve nenete Pitá noitoka ake láa liki li amemó: Lamaná nilave, geza ámina vémini zuhagutí noane. Gonó lupámo geí Galilaia mikasiukatí mogonaka ale utó okave.
73 Pouco depois, os que ali estavam aproximaram-se de Pedro e disseram: Sim, tu és daqueles; teu modo de falar te dá a conhecer.
74 Liki likago, Pitá nene Ómasímini avogisaló lo hutoko lamaná noluve, ámina ve nene ánigonamuve. Soza litomó nene Ómasímo usí vizenimikatize, loko limó. Loko noli agepagi litá oko okoloho nenémo anó molamó.
74 Pedro então começou a fazer imprecações, jurando que nem sequer conhecia tal homem. E, neste momento, cantou o galo.
75 Anó molokago, Pitá nene Izesú nene okoloho nenémo anó molonamiko není ánigonamuve loko egamega onetatanimó nene gamena losive makole inogo ive loko lo ami gakó goha agata geleake, lemeko hetoka ive napa imó.
75 Pedro recordou-se do que Jesus lhe dissera: Antes que o galo cante, negar-me-ás três vezes. E saindo, chorou amargamente.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 26, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.