Mateus 21

Monoq Gotola Gosohaq (GAH) vs NAA

Sair da comparação
NAA Nova Almeida Atualizada 2017
1 Lá okago, keza vake Zelusale apá ali alitiake Petepage numutoka Olivi agoka agisauka nene vi anitemó. Neneloka vi anitiake, Izesú nene izegipala zuhagutí ve lositá nokimisilike
1 Quando se aproximaram de Jerusalém e chegaram a Betfagé, ao monte das Oliveiras, Jesus enviou dois discípulos,
2 láa loko limó: Lekeza viki helegaloka apá komaló vi anitiiki nene, toki iza izolahiko gipalago nene nagá zikitinamó nene ánigiiki vínasiki imaneló kilímiki alizo.
2 dizendo-lhes:
3 Itó vínasiki aliki nisiko nene, ve makolímo loká noleketikoma Guivahanitémo hoza nego imane izamú lokago nousive liki lilizo. Láa likisiko litá oko gele lekemekiko vínasiki aliki anigasive.
3 E, se alguém disser alguma coisa, respondam: “O Senhor precisa deles.” E logo ele deixará que vocês tragam os animais.
4 Loko lokago, vasimó nene hanuva lá amasimó. Ómasímini agepagutí gakó loaká ve makolímo anoza gakó luhuva gizamó nene haha okative loko lá asimó.
4 Ora, isto aconteceu para se cumprir o que foi dito por meio do profeta:
5 Nene láa loko luhuva gizamóma neve:
5 “Digam à filha de Sião: Eis que o seu Rei vem até você, humilde, montado em jumenta, e num jumentinho, cria de animal de carga.”
6 Itó izegipala zuhamate keza vasike Izesú li gakó nene gili alikasike,
6 Indo os discípulos e tendo feito como Jesus lhes havia ordenado,
7 toki iza izolahiko gipalago nene kilímiki asimó. Kilímiki ikasike nene, luhoaká góini nene gololohá ikasike toki iza amegesamaló milikasigo, Izesú neneló iteko minamó.
7 trouxeram a jumenta e o jumentinho. Então puseram em cima deles as suas capas, e sobre elas Jesus montou.
8 Noigo, mukí vegená nenete góini nene gololohá iake gapogú nene avilisá itamó. Itó lugáa nenete kokonasi agila letiake gapogú nene avilisá itiliki vamó.
8 E a maior parte da multidão estendeu as suas capas no caminho, e outros cortavam ramos de árvores, espalhando-os pelo caminho.
9 Lá niago, vegená mukí goí iká alika miliká amó nenete gakó napagutí láa liki lamó: Agae, Tevitini agávolagamaka, gegepoka litune. Guivahanitémini gakotó anitelimikane. Ómasímo lusa gegetative. Agae, veletoka okulumakú Ómasi agepoka litune.
9 E as multidões, tanto as que iam adiante dele como as que o seguiam, clamavam: “Hosana ao Filho de Davi! Bendito o que vem em nome do Senhor! Hosana nas maiores alturas!”
10 Liki likago, Zelusalega ite anitekago, apá amelage keza nene mulúini itimó. Mulúini iteko séna gekago nene, éaho noago nilave liki likago,
10 E, quando Jesus entrou em Jerusalém, toda a cidade se alvoroçou. E perguntavam: — Quem é este?
11 Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Izesúma Galilaia mikasigutí Nasalete numutotí ve nene noave, liki lamó.
11 E as multidões respondiam: — Este é o profeta Jesus, de Nazaré da Galileia!
12 Izesú nene vike monó zagusave napagú nene iteko ánigoake, áminagú moni meina kona ali volaló imaló a vegenáma kimisele ahuloake, haitó mikasigutí moniló ámina mikasigú moni kimiaká a vetini holoma aleko gululupa soake, itó Ómasímini guguni gizi aminigi nama luhusi miliaká a vegenalitini holoma aleko gululupa soake,
12 Jesus entrou no templo e expulsou todos os que ali vendiam e compravam. Derrubou as mesas dos cambistas e as cadeiras dos que vendiam pombas.
13 láa loko lo kimimó: Ómasímo li gakó makó nene monó gotolaú láa liki luhuva gizinamóma neve: Není numunimú nene Ómasiloka loaká numunive liki litave liki luhuva gizinamóma neve. Láa onoimóza, lekeza nene alími maketi numuni lilí inamó nene guminaló vete halá giki miniaká geha mulí lilí ikamó geleaká noive, loko limó.
13 E disse-lhes:
14 Lá oko monó zagusaveú noigo, vegená kogómula likamó itó kigisa kigizató alimó nene aitoka ikago kelémo lamaná oko minamó.
14 Cegos e coxos se aproximaram de Jesus, no templo, e ele os curou.
15 Lá noigo guguni giziaká a ve napa itó monó mogona apí ikimiaká ve nene golivagi netá oko moloko imó nene ánigiake, itó izegipa koma nenete monó zagusaveú minake gopaga lake sigaga sagaga litiki, Tevitini agávolahove gegepoka litune liki nilago giliake, kizapaló molokago,
15 Mas, quando os principais sacerdotes e os escribas viram as maravilhas que Jesus fazia e as crianças que gritavam no templo: “Hosana ao Filho de Davi!”, ficaram indignados e perguntaram a Jesus:
16 gakó nilamó nene gelemape liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Imane vegenalite sigaga nilinitamó nene gelenoumóza, lekeza nene monó gotolaú gakó makó lá oko nemó nene gatinamóza, lakagatí molahe:
16 — Você está ouvindo o que estão dizendo? Jesus respondeu:
17 Láa loko lo kemeake, Zelusalega ahuloake Petania numutoka vike límugusi zekago neneloka akamó.
17 E, deixando-os, saiu da cidade e foi para Betânia, onde passou a noite.
18 Akoake gó lokago, neteká Izesú nene nene Zelusalega goha novike gaúna olamó.
18 Cedo de manhã, ao voltar para a cidade, Jesus teve fome.
19 Gaúna olokago, gohuna za makó nene gapo gohalaló nego ánigoake mogonagú noike gihila zeneihe loko ánigamó. Ánigamó nene agilagó minokago ánigoake gohuna za nene láa loko lo amimó: Geza nene gihila makó zemoko gohuna loloko voko minatanize. Loko noli agepagi ámina za nene osagava vizimó.
19 E, vendo uma figueira à beira do caminho, aproximou-se dela, mas não encontrou nada, a não ser folhas. Então Jesus disse à figueira: E a figueira secou imediatamente.
20 Osagava vizekago, izegipala zuha leza ánigokunike sigaga loko za imane nana okago litá oko osagava vizive.
20 Quando os discípulos viram isso, ficaram admirados e disseram: — Como a figueira secou depressa!
21 Loko lokuko, Izesú nene láa loko lo limimó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Lekeza nene lakagata losi gelemilo. Gili alévolé iki minatamó nene imane gohuna zamú lumó nenéminiki lekeza alika lilí inigave. Itó nenegó nomive. Lekelisi gili alévolé iminiki agoka makó nene vozane agoka litá oko zeko akutooko age nagamikú holamane liki litamó nene gakotini gele alitimó neve.
21 Ao que Jesus lhes disse:
22 Itó Ómasiloka netá makokumú voká linigi nene, gili alévolé inikigó litamó nene ámina netá alinigave, loko limó.
22 E tudo o que pedirem em oração, crendo, vocês receberão.
23 Lá oake nene vike monó zagusaveú goha itike monó lo kemeko minamó. Lo kemeko noigo, guguni giziaká ve napa itó monó gizapa ve keza Izesutoka ake gimivagú miliki láa liki lamó: Geza imaneloka netá matá azozá alenimó nene éahini gakotó alene. Itó éaho lokago alenimó neve.
23 Jesus entrou no templo e, quando já estava ensinando, os principais sacerdotes e os anciãos do povo se aproximaram dele e perguntaram: — Com que autoridade você faz estas coisas? E quem lhe deu esta autoridade?
24 Liki likago, Izesú nene láa loko lo kimimó: Nezagi gakó makó loká oleketatoze. Li nimikiko nénisi nene éahini gakotó imane netá lá oaká nouhe nenéa nene lo likimitove.
24 Jesus respondeu:
25 Zoní nene monó nagamí holokimiaká hoza alimó nene hikutí ale utó ive. Ómasímini gakotó alihe itó mikasiuka vegenalitini gakotó alimó neve. Loko loká okimikago kezáitoka ligili hagili niake ámina gakotó nana oko ale viligoko lo amitune liki gelemó nene gopa okago, láa liki gelemó: Leza Ómasímini gakotó ale utó imole losá nene, eé, lekeza nanamú aí gakó nene gili alévolé amave, loko linogo inae.
25 De onde era o batismo de João: do céu ou dos homens? E eles discutiam entre si: — Se dissermos: “Do céu”, ele nos dirá: “Então por que não acreditaram nele?”
26 Itó vegená mukí nenete Zonikumú nene Ómasímini agepagutí gakó loaká veve liki linamóma nenazo, hanuva vegenalitikutí ámina hoza ale utó imole losá nene vegenalite nana ilitatahe loko lehelele vizekave.
26 Mas, se dissermos: “Dos homens”, é de temer o povo. Porque todos consideram João um profeta.
27 Liki kezáitoka liake láa liki lamó: Zonini mogona ma gelemune. Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Láa likima neza netá matá imane aleaká noumó nene, éahini gakotó lá oaká nouhe nenegi ámina oko lo lekememinogo uve.
27 Então responderam a Jesus: — Não sabemos. E ele, por sua vez, lhes disse:
28 Gakó makó láa loko lo likimitoze, giliki ánigalo. Ve makolímini gipala lositá minasimó. Améipo nene ganá gipala nene láa loko lo amimó: Geza gipánemaka, itínasa nene voko vain mikú nene hoza alezo.
28 — O que vocês acham? Um homem tinha dois filhos. Chegando-se ao primeiro, disse: “Filho, vá hoje trabalhar na vinha.”
29 Loko lokago eza alemitove loko loake alika nene genezala ale viligoake gopa voko alimó.
29 Ele respondeu: “Não quero ir.” Mas depois, arrependido, foi.
30 Lá okago, alika gipala nenémo amelaho nene ámina gakokó lo amekago, alitove loko loake vike hoza alemoko zogozogo vizeko minamó.
30 Dirigindo-se ao outro filho, o pai disse a mesma coisa. Ele respondeu: “Sim, senhor.” Mas não foi.
31 Itó lekeza nene amelahini gakó éaho gele alimole liki nigeleve. Loko lokago, keza ganá gipala nenémo gele amimole. Liki likago, Izesú nene láa loko lo kimimó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Takisi moni aliaká vema lekeza ánigi goselé iaká nia vegi itó gapoló vená keza nene Ómasímini avogisaló nene goí i likimiki vinigave.
31 Qual dos dois fez a vontade do pai? Eles responderam: — O primeiro. Então Jesus disse:
32 Zoní lekelitoka aniteko hehe loko minoaká gapo nene lekelepizekago, lekeza nene monolagi gili ahulikamóma neve. Gili ahulikago, takisi aliaká a vegi itó gapoló venaki nene iki Zonini gakola nene gili alévolé ikamóma nemóza, lekelisi nene aí monó gili alévolé amake likigika ali viligamamóma neve.
32 Porque João veio até vocês no caminho da justiça, e vocês não acreditaram nele; no entanto, os publicanos e as prostitutas acreditaram. Vocês, porém, mesmo vendo isso, não se arrependeram depois para acreditar nele.
33 Loko Izesú loake makó láa loko limó: Neza anoza gakó makó litoze, gililo. Ve makó nenémo mikasiva napa minokago, makotoka vain nagá zuhá o asú oake vego vego oko geisa hize asú oake, gihila mí zeko liliká ziti gale legeake, gizapa numuni hána geake, gizapa iki niko meinava likimitove loake vegená makó nene gutá kemeake, mikasi makotoka venoni vimó.
33 — Escutem outra parábola. Havia um homem, dono de terras, que plantou uma vinha. Pôs uma cerca em volta dela, construiu nela um lagar, edificou uma torre e arrendou a vinha a uns lavradores. Depois, ausentou-se do país.
34 Voko noigo, gihiláa guzá loaká gamena alitokago, gihiláa makó alinitiki atave loko agulizaki ve nenémo gelekelé izegipala nene kimisilimó.
34 Quando chegou o tempo da colheita, o dono da vinha mandou os seus servos aos lavradores, para receber os frutos que cabiam a ele.
35 Kimiselekago, vi anitikago, mitó gizapa iki mina ve nenete kigizató aliake, makó nene kigizanitunú apelemó, makó nene apili helemó, makó nene gehanitunú apelemó. Lá ikago, gelekelé izegipa makolite viki agulizaki véinima avetó iki li amemó.
35 Mas os lavradores, agarrando os servos, espancaram um, mataram outro e apedrejaram ainda outro.
36 Li amikago, geleake, gelekelé izegipa mukí goha kimiselekago vamó nene ámináminiki kimisiliki kepelemó.
36 O dono enviou ainda outros servos em maior número; e os lavradores fizeram a mesma coisa com eles.
37 Kimisilikago, vikago nene, agulizaki ve nenémo lá ikave loko ahulamike gipala hámakó nene láa loko geleake amisilimó: Není gipa gihila imane amiselekugo, agulizaki vemámini gipalama okaze liki ánigiiki nene alími lamaná itamole, loko geleneike amiselekago nene, vo anitekago,
37 Por último, o dono da vinha enviou-lhes o seu próprio filho, pensando: “O meu filho eles respeitarão.”
38 mitó gizapa ve keza ánigiake kezáitoka láa liki ligili hagili amó: Imanémo nene mikasi amelahini gipala noinazo, minokoko imane hoza nene ale lá inogo ive. Nenemú nene lélisi apele helekuko helisa henoni nene lelí loló itive,
38 Mas os lavradores, vendo o filho, disseram uns aos outros: “Este é o herdeiro; venham, vamos matá-lo e ficar com a herança dele para nós.”
39 liake nene agizató aliake vain mikutí nene ahelú iliki vake apili helemó. Lá ikamó nenazo,
39 E, agarrando-o, lançaram-no fora da vinha e o mataram.
40 nenemú nene mini amelaho aniteoko nagá mini gizapa ve nene nana oketatimó neve.
40 Quando, pois, vier o dono da vinha, que fará àqueles lavradores?
41 Loko Izesú nene loká okago, keza láa liki li amemó: Áisi lamaná ámina ve golesa kepele gesá itimóma nenae. Itó vain mini nene haitó gizapa ve gutá kemekiko, keza nene guzá lati gamenaló nene gihiláa gona miliki amitave.
41 Eles responderam: — Fará perecer horrivelmente aqueles malvados e arrendará a vinha a outros lavradores que lhe entregarão os frutos no tempo certo.
42 Liki likago, Izesú nene láa loko miní ameko lo kimimó: Monó gotolaú gakó makó lá oko neve:
42 Então Jesus perguntou:
43 — ausente —
43 — Portanto, eu lhes digo que o Reino de Deus será tirado de vocês e entregue a um povo que lhe produza os respectivos frutos.
44 — ausente —
44 Todo o que cair sobre esta pedra ficará em pedaços; e aquele sobre quem ela cair ficará reduzido a pó.
45 Ámina anoza gakó nene lo asú oko lokago, guguni giziaká ve napa itó Palisaio monó vema keza giliake láa liki lamó: Agae, anoza gakokutí gehanimú limó nene Izesuni ánigo ahulunikumú lokave, liki giliake nene
45 Os principais sacerdotes e os fariseus, ouvindo estas parábolas, entenderam que Jesus falava a respeito deles;
46 agizató alekinake nagá amitune liki lamóza, Izesukumú nene vegená mukilite Ómasímini agepagutí gakó loaká veve liki likamó nenazo, vegenalite lipilikatave liki kelegesá legekago ahulamó.
46 e, embora quisessem prendê-lo, tinham medo das multidões, porque estas o consideravam como profeta.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 21, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.