Mateus 12
Monoq Gotola Gosohaq (GAH) vs NAA
1 Gamena nene zupa holisi makokú Izesú ale goí igo izegipala zuha leza kilé mikú mohona oko vunimó. Novunike nene, izegipala leza gaúna helekunike kilé akutokunike gihiláa hiseko nomo novuko nene,
1 Por aquele tempo, num sábado, Jesus passou pelas searas. Estando os seus discípulos com fome, começaram a colher espigas e a comer.
2 Palisaio monó ve keza ánigiake gili golesa ake Izesuni nene láa liki li amemó: Ánigozo. Izegipakamate netá nalemó nenémo nene golesa okave. Lelí holisigú hoza nalemó nene lá amoakalímini ikave.
2 Os fariseus, vendo isso, disseram a Jesus: — Olhe! Os seus discípulos estão fazendo o que não é lícito fazer num sábado.
3 Liki likago, Ómasímo vegenala zuhate netakumú vitagá niko ezáa lo huka gakó nene hanuva molo gaheva itimó neve liki gilitave loko láa loko lo kimimó: Gozapá agulizaki ve napatipo Tevití nene vegenala zuhagi nosánetakumú gaúna hiliake netá makó alemó nenémini gakola monó gotolaú luhuva gizikago lekeza gatinamóza, mogonáa gilisá amahe.
3 Mas Jesus lhes disse:
4 Tevití eza nene Ómasímini monó numukú itekago guguni gizoaká ve napámo Ómasímini avogisaló mila peleti nene amekago namóma neve. Itó vegenala kezagi namóma neve. Itó ámina peleti nene hanuva vegenalite namitave liki guguni giziaká vetegó natave liki monó gotolaú li hukinamóma neve.
4 Como entrou na Casa de Deus, e comeram os pães da proposição, os quais não era lícito comer, nem a ele nem aos que estavam com ele, mas exclusivamente aos sacerdotes?
5 Itó Mosé nene guguni giziaká ve keza holisigú nene monó zagusaveú hoza aliki niake nene holisimú li hukina gakó nene avutá apiliaká niamóza, áminámo lihima keitoka minosá amive loko luhuva gizonoimóza, nene gatiki gilisá amahe.
5 Ou vocês não leram na Lei que, aos sábados, os sacerdotes no templo profanam o sábado e ficam sem culpa?
6 Nénisi nene lo likimitoze, gililo. Likigilikagú noutímina nene monó zagusave avilegeko nene nouve.
6 Pois eu lhes digo que aqui está quem é maior do que o templo.
7 Itó monó gotolaú Ómasímo li gakó makó lá oko neve: Neza nene guguni gizi nimitave loko gelesá amuve. Likigika hizi kimiakakumú geleaká nouve. Lekeza nene ámina gakolímini mogona gelelina nene, lekeza lihimaváini nomiti vegenalitini lihimáinimú gakó hoza alikitamaline.
7 Mas, se vocês soubessem o que significa: “Quero misericórdia, e não sacrifício”, não teriam condenado inocentes.
8 Okulumakutí lumu ve gihila neza nene holisi amelahina nounazo, izegipáne zuhate holisigú lilí ita netá nene není netá neve.
8 Porque o Filho do Homem é senhor do sábado.
9 Láa loake, nenelotí oteake vike monó numuni makokú nene itimó.
9 Tendo Jesus saído dali, entrou na sinagoga deles.
10 Itimó nene ve makó agizani lugaloka nakeseta ve noigo, ve lugáa keza Izesuni loká itake lelí holisigú nene vegená kelémo zokoakaláa nene nehe nomive, liki nene lamóza, hanuva nene Izesuni imane nana gakotó ale moloko lokinake goní otatune liki, gimivagú miliki nene lamó.
10 Achava-se ali um homem que tinha uma das mãos ressequida. Então, a fim de o acusar, perguntaram a Jesus: — É lícito curar no sábado?
11 Lá iki gimivagú milikago, Izesú nene kigikagú emane ánigo vevesoko ánigoake láa loko limó: Lekelikutí makó nenémo nene sipsip iza akaleváa makó nene holisigú nene gale hánagú velehé limitimó nene, holisimagule lokoko ahulokiko áminagú minatimó nehe. Óve, ale gelelehá oko ale veletoka alahulatimó neve.
11 Ao que lhes respondeu:
12 Lá itimóza, sipsip nene ha netá neve. Itó vegená lélisi nene netá gihiláa noune. Nenemú holisigú nene vegená kelémo lamaná oakaláa nene neve.
12 Ora, quanto mais vale um homem do que uma ovelha! Logo, é lícito nos sábados fazer o bem.
13 Loko loake ámina ve nene gigizani lutozo loko lokago, agizani lugaloka nene lutokago, agizani magáa minamómámini oko goha lamaná imó.
13 Então Jesus disse ao homem: O homem estendeu a mão, e ela foi restaurada e ficou sã como a outra.
14 Lamaná okago nene, Palisaio monó vegená keza ámina netá ánigamó. Ánigiake limiki viake Izesuni nene nana inake apele hilitune liki lova gizamó.
14 Mas os fariseus, saindo dali, conspiravam contra ele, procurando ver como o matariam.
15 Lá okago, Izesú ámina gakó geleake nene, numuni apá ahuloake apá makotoka vimó. Lá oko novigo mukí vegená ámegetiki vamó. Lá ikago, kivisi vegená mukí nene kelémo zokoake nene,
15 Mas Jesus, sabendo disto, afastou-se dali. Muitos o seguiram, e a todos ele curou,
16 aí mogonáa nene avetó iki lili ali amitave loko lo hukoko loketamó.
16 advertindo-lhes, porém, que não o expusessem à publicidade.
17 Láa loko lokimikago, Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Isaiá anoza gakó makó láa loko luhuva gizamó nene gihila zimó:
17 Isso aconteceu para se cumprir o que foi dito por meio do profeta Isaías:
18 Ómasímo láa loko nolive: Gelekelé izegipáne alémo etó umó nene ánigalo. Nigika amenouke aikumú nene gele lamaná oaká nouve. Itó neza Sikalahúne nene aí amupiló molokugo alémo vávani okiko, hetoka ve numutó namató vegená nene lihimáinimú gona moloketati gakó nene lo utó oko lo kimitimó neve.
18 “Eis aqui o meu servo, que escolhi, o meu amado, em quem a minha alma se agrada. Farei repousar sobre ele o meu Espírito, e ele anunciará juízo aos gentios.
19 Eza lovaleta oko gopaga lamoko gapoló gakó napagutí laminogo ive.
19 Não entrará em discussões, nem gritará, nem fará ouvir nas praças a sua voz.
20 Vegená ámemenáa limiki minamó nene ma kelémo golesa o asú aminogo ive. Limiki mina vegená nenete gelemó ló guluma koma nenéminoko nemó nene ma ze lihaminogo ive. Itó lá okoko hozaváa amuza moloko aleloko voko miniko nene, ale kegesoaká nenémo netá mukí kivilegeko minanogo ive.
20 Não esmagará a cana quebrada, nem apagará o pavio que fumega, até que faça vencedor o juízo.
21 Lá okiko, hetoka ve numutó namató vegenalite kigika nene aí agulizató ali miliiki aikumú kagata losi gelemiki ageva iki minanigave, loko lo hukoko limó.
21 E no seu nome os gentios colocarão a sua esperança.”
22 Nene gamenaló ve makó nene holosi makolímo agika ale gopa oko agómula lika ve itó agepa hize lakolí okago mina ve nene Izesú noitoka alímiki vamó. Alímiki vikago, Izesú nene alémo lamaná okago, ve eza agómula goloutoake nene, gakó limó.
22 Então trouxeram a Jesus um endemoniado, cego e mudo. Jesus o curou, e o homem passou a falar e a ver.
23 Gakó lokago nene, vegená mukí nenete ánigiake sigaga litake agulizaki ve Tevitini agávolaho ative liki la ve netihe.
23 E toda a multidão se admirava e dizia: — Não seria este, por acaso, o Filho de Davi?
24 Liki likago nene, Palisaio monó vete ámina gakó giliake láa liki lamó: Pelezepuló eza holositini agulizaki ve loló oake alémo vatí igogó holosi nene kepeleko kimiseleaká noive.
24 Mas os fariseus, ouvindo isto, diziam: — Este não expulsa demônios senão pelo poder de Belzebu, o maioral dos demônios.
25 Liki likago, Izesú nene kigikagú gakó hanuva geleake láa loko lo kimimó: Mikasi makotoka vegená keza hizi hoú liiki lova gopa hizitamó nene, keí mikasi gámé minatimó neve. Itó apá makotoka itó numuni makokú vegená keza hizi hoú liiki eza akohú apiliko eza akohú apiliko itamó nene hutilí iki vinigave.
25 Mas Jesus, sabendo o que eles pensavam, disse-lhes:
26 Itó Satá ezáa izegipala zuha kepeleko kimiseleneitimó nene, aí avogisaló nene itína mota hizi hoú liake alévolé iki minamitamó neve.
26 Se Satanás expulsa Satanás, está dividido contra si mesmo; como, então, o seu reino subsistirá?
27 Lekeza nenikumú Pelezepuloni zámuzatunú holosi nene kepeleko kimiseleaká noive liki liaká niave. Láa likima nene lekelitini izegipatini zuha nenete nene Satá ámina oko kelémo vatí igo holosi kipiliki kimisiliaká niahe. Óe, lá oko nomive. Nenemú kéisi nene soza gakotinímini mogona hanuva ali utó itamó neve.
27 E, se eu expulso os demônios por Belzebu, por quem os filhos de vocês os expulsam? Por isso, eles mesmos serão os juízes de vocês.
28 Lá onoimóza, nénisi nene Ómasímini Sikalahulímo nelémo vatí igo holosi nene kepeleko kimiseleaká nounazo, Ómasímo agulizaki ve napa ale utó oleketamó nenémini zámuza lokovogisaloka mota omo ávatiha onoimó nenémini mogona mota utó okave.
28 Se, porém, eu expulso os demônios pelo Espírito de Deus, certamente é chegado o Reino de Deus sobre vocês.
29 Ve makolímo gasovagi ve amuza ve makolímini numukú nene litá oko iteko henokanona nene ma ipá oko alitihe. Nenéminoko nomive. Gasovagi ve amuza vema nene goí oko agisa agizató nagá aleakaláa nene neve. Lá okogó aí henoni ipá inogo ive. Loko limó nene Satani zámuza avilegeake holosiva kepeleko kimiseleaká nouve loko lo moloko limó neve.
29 Ou como pode alguém entrar na casa do valente e roubar-lhe os bens sem primeiro amarrá-lo? E só então saqueará a casa dele.
30 Loko loake makó láa loko limó: Makó keza nene nenikutí ve minamitamó nene není gala ve minanigave. Ve makó keza nilími vatí iki vegená kilími nupa amitamó nenete kilími hutilí iaká niamó geleneive.
30 — Quem não é por mim é contra mim; e quem comigo não ajunta espalha.
31 Nenemú lo likimitoze, gililo. Ómasímo golesa netá haitopaitó itó alivi letivi liaká haitopaitolímini nenémini lihimavala ahuloaká gapo nemóza, ve makolímo Sikalahukumú alevo letovo oko litimó nene Ómasímo ámina lihima ahulotati gapo nomive.
31 Por isso, digo a vocês que todo pecado e blasfêmia serão perdoados aos homens; mas a blasfêmia contra o Espírito não será perdoada.
32 Makó keza okulumakutí lumu ve gihila není imane alivi letivi itamó nene Ómasímo ámina lihima nene hanuva ahulokimiakaláa nemóza, Sikalahukumú alivi letivi iki lita lihima nene mikasigú nemó itó okulumakú nemó nene ma asú amititó neve.
32 Se alguém disser alguma palavra contra o Filho do Homem, isso lhe será perdoado; mas, se alguém falar contra o Espírito Santo, isso não lhe será perdoado, nem neste mundo nem no porvir.
33 Lekeza nene za gihila lamaná makó ánigiiki za lamanakutí neve liki litaze. Itó za gihila golesa makó ánigiiki nene ámina iki za golesagutí neve liki litaze. Za gihila nenémo zámini mogona ale utó oaká noive.
33 — Tornem a árvore boa e o seu fruto será bom, ou tornem a árvore má e o seu fruto será mau; porque pelo fruto se conhece a árvore.
34 Gosihalímini agapilamó zuha lekelisi nene niave. Mogonatini golesagi nianazo, gakó lamaná ma lisá amave. Ligikagú vaí o minakutí legepatunú loaká noune.
34 Raça de víboras! Como vocês podem falar coisas boas, sendo maus? Porque a boca fala do que está cheio o coração.
35 Vegená lamanalitini kigikagú nene netá lamanakó ititimó nenazo, kigikagutí nene vatí sunigó utó itimó neve. Itó vegená golesatini kigikagú nene golesa netakó minatimó nenazo, kigikagutí ámináminoko golesa sunigó ititimó neve.
35 A pessoa boa tira do tesouro bom coisas boas; mas a pessoa má do mau tesouro tira coisas más.
36 Nenemú nénisi lo likimitoze, gililo. Lihima aleaká gamenaló nene vegená mukilite ha gakó haitopaitolímini gopa linakumú nene gakó hozava aliiki asenini hiziki lúitamó neve.
36 — Digo a vocês que, no Dia do Juízo, as pessoas darão conta de toda palavra inútil que proferirem;
37 Gakó lanimó nenémo oko moloko animómámini mogonaka lo utó molokiko, lamaná itimó nene, lihimaka nomitimó minatanimó neve. Itó golesa itimó nene, lihimaka ha minatimó neve.
37 porque, pelas suas palavras, você será justificado e, pelas suas palavras, você será condenado.
38 Láa loko lo kemekago, monó mogona apí ikimiaká a ve itó Palisaio monó ve lugáa keza gakó láa liki li amemó: Tisatemaka, geza nene alévolé suni ma ale utó okako nene ánigatune.
38 Então alguns escribas e fariseus disseram a Jesus: — Mestre, queremos ver algum sinal feito pelo senhor.
39 Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Oko moloko oaká nou netá ánigiaká nia vegená lekelisi nene vegená golesave itó monó gili ahuliaká vegená niave. Lekelisi alévolé suni ale utó okugo ánigatune liki liaká niamóza, lekelisi nene haitó suni makó ale utó ugo ánigaminigave. Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Zonatoka emane utó i suni makó nenitoka utó okiko nenegó ánigatave.
39 Mas ele respondeu:
40 Zoná nene gamena losive makole nene lagaha sipisímini agatupagú minake goha otimóma neve. Áminagó oko okulumakutí lumu ve gihila nénisi nene gamena losive makole mikasigú mininake goha otinogo uve.
40 Porque assim como Jonas esteve três dias e três noites no ventre do grande peixe, assim o Filho do Homem estará três dias e três noites no coração da terra.
41 Itó Zoná nene Ninive vegená monó lo nokimigo kigika ali viligamóma neve. Itó nénisi ató imane nene Zonakitana minamoko Zonani avilegeko noumóza, lekeza není gakó gili ahuliake likigika ali viligamave. Nenemú Ómasímo gona mololeketati gamena nene Ninive apá amelage nene otiki miniki oko moloko nou netá ánigiaká nia vegenalitini lihimáinimú lotuva liginigave. Lá ikiko lihima alitamó neve.
41 Ninivitas se levantarão, no Juízo, com esta geração e a condenarão, porque se arrependeram com a pregação de Jonas. E aqui está quem é maior do que Jonas.
42 Itó agulizaki vená Sipá mikasi emegaló minamó nenémo Ómasímo gona mololeketati gamena nene otekoko oko moloko nou netá ánigiaká nia vegenalitini mogonatini nene lotuva legekiko lihima nene alitamó neve. Ámina vená nenémo Salomó gele vevesoko gilimómámini gihiláa gilinogo mikasi hotokatí gapo hána hána amó. Itó nénisi ató imane noumó nene Salomoni avilegeko noumóza, lekeza není gakó gelemave.
42 A rainha do Sul se levantará, no Juízo, com esta geração e a condenará, porque veio dos confins da terra para ouvir a sabedoria de Salomão. E aqui está quem é maior do que Salomão.
43 Holosi makó nene ve makolímini agikagutí iteoko avasú vizeko minati numunimú vitagá inogo vegená minama mikasiló voko mohona itive. Vitagá oloko novoko,
43 — Quando o espírito imundo sai de uma pessoa, anda por lugares áridos procurando repouso, porém não encontra.
44 neza numúne nene ahulokuke umóma nenazo, goí oko minu numutoka goha atiginá oko vinake minatoze lokoko nene, atiginá oko, oko ánigatimó nene, ámina numuni lolopa gitiki ali guni inakú nene numuni gizapa ve nomiko ánigatimó nene,
44 Por isso, diz: “Voltarei para a minha casa, de onde saí.” E, voltando, ele a encontra vazia, varrida e arrumada.
45 goha nene ahulokoko voko holosi agivelagini 7-a nene kugupelotí sisipa anuva ovimó nene kelémoko oko áminagú nene limiki miniki aliki inigave. Lá ikiko, ámina ve nene goí oko golesa oko minamóza, íi, alika nene golesa o lamaná oko golesa inogo ive. Lá onoize, ve golesa áimane lekelitoka utó itikumú noluze, ehe.
45 Então vai e leva consigo outros sete espíritos, piores do que ele, e, entrando, habitam ali. E o último estado daquela pessoa se torna pior do que o primeiro. Assim também acontecerá a esta geração perversa.
46 Izesú gakó lo kemeko noigo, amegesaloka nene izolage izegipa agunamotamola nene gakó lo amitune liki hetoka gizapa iki niago,
46 Enquanto Jesus ainda falava ao povo, eis que a mãe e os irmãos dele estavam do lado de fora, procurando falar com ele.
47 ve makolímo Izesuni nene gelenape, izokage izegipa gugunamotamokama gakó lo gimitune liki nene hetoka iki gizapa niave.
47 E alguém lhe disse: — A sua mãe e os seus irmãos estão lá fora e querem falar com o senhor.
48 Loko lokago, Izesú nene láa loko lo amimó: Izónege nugunamotamónemú lape.
48 Porém Jesus respondeu ao que lhe trouxe o aviso:
49 Loko loake, izegipa apala nouni liginaloka nene agizani hisú oko láa loko limó: Ánigalo. Izónege izegipa nugunamotamóne imane niave.
49 E, estendendo a mão para os discípulos, disse:
50 Okulumakú améneho li gakó ámegetiaká niamó kéisi nene izónege izegipa nugunamotamóne niave, loko limó.
50 Portanto, aquele que fizer a vontade de meu Pai celeste, esse é meu irmão, minha irmã e minha mãe.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 12, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.