Marcos 14

Monoq Gotola Gosohaq (GAH) vs NAA

Sair da comparação
NAA Nova Almeida Atualizada 2017
1 Avóikini asenini zeketakumú gili mina holisigú lulu vizemi peleti niaká a holisi alitokago, gamena lositá ha nego, guguni giziaká ve napagi itó monó mogona apí-ikimiaká vegi keza láa liki lamó:
1 Dois dias depois seria celebrada a Páscoa e a Festa dos Pães sem Fermento. Os principais sacerdotes e os escribas procuravam uma forma de prender Jesus, à traição, para matá-lo.
2 Vegenalite lova napa ali utó iki lipilikatanazo, holisigú nene Izesuni apelemitune. Lá onoinazo, asuguná oko Izesuni agizató aleko apele hilitune liki gakó liki liake nenémini gapomú vitagá amó.
2 Pois diziam: — Não durante a festa, para que não haja tumulto entre o povo.
3 Lá noigo Izesú nene Petania numutoka noike Saimon eza halamé netá gizaleake minake zoka vémini numukú iteko nosánetá noko noigo, vená makolímo gehanigitana goni aleake, agepáa zeko ategeake áminagú nene anuva lamanaki uveli agulizá nalita nene meinava iteko mina netá nene Izesuni gotolaló leketamó.
3 Quando Jesus estava em Betânia, fazendo uma refeição na casa de Simão, o leproso, veio uma mulher, trazendo um frasco feito de alabastro com um perfume muito valioso, de nardo puro; e, quebrando o frasco, derramou o perfume sobre a cabeça de Jesus.
4 Lá okago, ve lugáate mulúikú golesa okago, kezáitoka lamó: Uveli lamaná nene nanamú latila ive.
4 Alguns dos que estavam ali ficaram indignados e diziam entre si: — Para que este desperdício de perfume?
5 Ámina uveli nene hanuva minalina meinaváa moni 300 kina alekinake gohogó vegená kumutiline. Liki liake gahá amikago,
5 Este perfume poderia ter sido vendido por mais de trezentos denários, para ser dado aos pobres. E murmuravam contra ela.
6 Izesú geleake láa loko lo kimimó: Ahulitalo. Nana igo gena gakó li nameve. Vená imanémo netá lamaná alenimikago etokave.
6 Mas Jesus disse:
7 Gohogó vegená keza lekelitoka gamena hána miniliki viki minanigi anazo, kelémo lamaná itune liki nene kilími lamaná itamóza, neza lekezagi minoloko voko minaminogo uve.
7 Porque os pobres estarão sempre com vocês, e, quando quiserem, podem fazer-lhes o bem, mas a mim vocês nem sempre terão.
8 Ezáa loló itove loko agata gili netá nene loló okave. Alika nénisi helekugo gonosi milimiligú gale zinitatakumú agata geleake nugupeló anuva lamanaki uveli holonimikave.
8 Ela fez o que pôde: ungiu o meu corpo antecipadamente para a sepultura.
9 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Makó mikasiuka není gakó lamaná imane li utó iki li kimitató li kimitató nene imane venalímini mogonamú gili zagitave liki eza loló oneta sunimuki li kiminigave, loko limó.
9 Em verdade lhes digo que, onde for pregado em todo o mundo o evangelho, também será contado o que ela fez, para memória dela.
10 Lá okago, Izesuni izegipala zuha keikutí ve makó agulizá Zutá eza Kaliotó apatotí ve nenémo guguni giziaká ve napa niatoka vike Izesuni amimika loko alémoko oko likigizakú ahulatove loko lo kimimó.
10 E Judas Iscariotes, um dos doze, foi falar com os principais sacerdotes, para lhes entregar Jesus.
11 Lo kemekago, giliake, mulúikú lamaná okago, age nonó lá oko gimitune liki Zutani agómulaló li hutikago, geleake Izesuni amimika linogo amapani molamó.
11 Eles, ouvindo isto, se alegraram e prometeram dar dinheiro a ele; nesse meio-tempo, Judas buscava uma boa ocasião para entregar Jesus.
12 Lulu vizemi peleti niaká a holisímini ganá gamena nene avóikini asenini zeketakumú gili minake sipsip iza akaleva apiliaká a gamenaló nene, izegipala zuhate Izesuni loká itake lamó: Asenini zeketakumú gele minoaká holisímini nosánetá nene hiláauka viki ali vavá initatave loko nolane.
12 E, no primeiro dia da Festa dos Pães sem Fermento, quando se fazia o sacrifício do cordeiro pascal, os discípulos de Jesus lhe perguntaram: — Onde quer que façamos os preparativos para que o senhor possa comer a Páscoa?
13 Liki likago, izegipala zuhagutí ve lositá nene nokimisilike láa loko lo kimimó: Zelusalega nanitisiko ve makó eza paisele somo nagamilagi geheneike gapoló hotu nilikima nene ámina ve ámegetiki vilizo.
13 Então Jesus enviou dois dos seus discípulos, dizendo-lhes:
14 Lá iki viki ámina ve nene numukú itekiko numuni amelahini láa liki li amilizo: Tisalémo nezagi izegipáne zuhagi asenini zekimiaká nosá natuni numuni agika hiláauka neve loko lokago nousive.
14 Sigam esse homem e digam ao dono da casa em que ele entrar que o Mestre pergunta: “Onde fica o meu aposento no qual comerei a Páscoa com os meus discípulos?”
15 Liki likisiko, numuni agika veletó nego netá matá avilisá ohá lekelepizekiko neneló nosánetate ali vavá ilizo.
15 E ele lhes mostrará um espaçoso cenáculo mobiliado e pronto; ali façam os preparativos.
16 Loko lo kemekago, izegipala losima keza gili alikasike taoniló vi anitikasike ánigasimó nene Izesú lo kimimómáminoko nego ánigikasike asenini zekimiaká holisímini nosá ali vavá asimó.
16 Os discípulos saíram, foram à cidade e, achando tudo como Jesus lhes tinha dito, prepararam a Páscoa.
17 Lá ikasigo, límugusi zekago, Izesú nene izegipala zuha 12-agi ali nupa iake,
17 Ao cair da tarde, Jesus chegou com os doze.
18 nosánetá niki niake, Izesú láa loko limó: Lamaná lo likimitoze, gililo. Lekelikutí nosánetá nonuhakutí ve makolímo nimimika linogo ive.
18 Quando estavam à mesa e comiam, Jesus disse:
19 Loko lokago, keza miluma nigeleke hamopamó li amiki nenikumú nolape.
19 E eles começaram a entristecer-se e a perguntar-lhe, um por um: — Por acaso seria eu?
20 Liki likago, eza láa loko lo kimimó: Ve 12 lekelikutí hamó lapegutí peleti nagamí zeko natíi ve nenémove.
20 Jesus respondeu:
21 Okulumakutí lumu ve gihila nenikumú monó gotolaú luhuva gizinamómámini oko hilito gapogú novumóza, nimimika loko nelémoko viti vema agae, lihima sipisi alinogo ive. Izolaho aí getamilina nene vávani oko minaline, loko limó.
21 Pois o Filho do Homem vai, como está escrito a seu respeito; mas ai daquele por quem o Filho do Homem está sendo traído! Melhor seria para ele se nunca tivesse nascido!
22 Nosánetá ninake Izesú nene peleti aleake Ómasi agepoka loake gitegeko nokimike láa loko limó: Aliki nalo. Imane není mémeláne neve.
22 E, enquanto comiam, Jesus pegou um pão e, abençoando-o, o partiu e lhes deu, dizendo:
23 Loko loake vain goni aleake Ómasi agepoka loake, kemekago, nenegutí mukitó ninago,
23 A seguir, Jesus pegou um cálice e, tendo dado graças, o deu aos seus discípulos; e todos beberam dele.
24 láa loko lo kimimó: Lo múnaheaká gakolímini golaníne nene vegená mukikumule loko lekitomó imane neve.
24 Então lhes disse:
25 Lamaná lo likimitoze, gililo. Vain gihilagutí goha naminake minoloko vinake Ómasímini agulizaki vetipo loló oleketato gamena nene vain nagamí haitolímini natove, loko limó.
25 Em verdade lhes digo que nunca mais beberei do fruto da videira, até aquele dia em que beberei o vinho novo, no Reino de Deus.
26 Láa loko lokago, monó nama makó liake limiake, Olivi agoka agisauka anitiake,
26 E, tendo cantado um hino, saíram para o monte das Oliveiras.
27 Izesú láa loko lo kimimó: Monó gotolaú nene Ómasímo li gakó nene láa liki luhuva gizinamóma neve: Gizapa ve apelekugo sipsip iza nene hutilí iki golisi inigave. Liki gizinamóma nenazo, lekeza mukitó není visilinitanigave. Lá onoitimóza,
27 E Jesus disse aos discípulos:
28 helekugo goha nelémo otekiko, Galilaia mikasiuka goí o likiminogo uve.
28 Mas, depois da minha ressurreição, irei adiante de vocês para a Galileia.
29 Loko lokago, Pitá láa loko lo amimó: Neza viselegetamitove. Keza mukitó gele alévolé oakáini nene gologolo sokikoma nénisi nene lá aminogo uve.
29 Então Pedro disse a Jesus: — Ainda que o senhor venha a ser um tropeço para todos, não o será para mim!
30 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Lamaná lo gimitoze, gelezo. Itína holugú nene okolohomámo anó losi molonamiko nenikumú ánigamuve loko gamena losive makole egamega onetanogo ane.
30 Mas Jesus lhe disse:
31 Loko lokago, Pitá pigi vizeko limó: Neza geikumú egamega ogetaminogo uve. Nipili hilinigi niko, gezagi helekusigoma nene lá ogetaminogo uve. Loko lokago izegipa zuha mukitó keza alími vatí ake ámina gakokó lamó.
31 Mas Pedro insistia com mais veemência: — Ainda que me seja necessário morrer com o senhor, de modo nenhum o negarei. E todos os outros diziam a mesma coisa.
32 Lá ikago, apá makó agulizá Gesemane loko neneló vi anitiake, izegipala zuha láa loko lo kimimó: Lekeza imaneló niko neza voko Ómasiloka litoze.
32 Então foram a um lugar chamado Getsêmani. Ali, Jesus disse aos seus discípulos:
33 Loko loake, Pitanigi Zemusinigi Zoninigi kelémoko voake, Izesú nene mulunagú peisi nozigo miluma geleake,
33 E, levando consigo Pedro, Tiago e João, começou a sentir-se tomado de pavor e de angústia.
34 láa loko lo kimimó: Mulúnegú gónupa geake hilitomó noize, lekelisi nene imaneloka miniki gizapa iki minalo.
34 E lhes disse:
35 Loko loake, koma minomo novike mikasigú agoka nohizike Ómasiloka láa loko limó: Aménega, genavagi gihito netá imane gelekako nivilege vitive loko noluve.
35 E, adiantando-se um pouco, prostrou-se em terra; e orava para que, se possível, lhe fosse poupada aquela hora.
36 Loko nolike láa loko limó: Aménegamaka, geza mukí netá loló itove loko gagata gilitani netá nene vávani okogó loló itanimó nenazo, genavagi gihinitata netá imane nenitokatí ale olové itane loko nogulumóza, není nigikaloka molamoko geí gigikaloka nelémo molatane loko noluve.
36 E dizia:
37 Loko loake, oake izegipala zuha ánigamó nene, kovó akinago ánigoake, Pitani alémo otike láa loko lo amimó: Saimon geza akonape. Geza gamena koma gizapa oko ote minamitape.
37 E, voltando, achou-os dormindo. E disse a Pedro:
38 Lekemekú milatakumú gopa ikatanaze, gizapa iki miniki Ómasiloka liki minalo. Likigikámo vávani noimóza, lukugupémo gena noive.
38 Vigiem e orem, para que não caiam em tentação; o espírito, na verdade, está pronto, mas a carne é fraca.
39 Loko lo kemeake, goha vike ámina gakó like Ómasiloka loake,
39 Retirando-se de novo, orou repetindo as mesmas palavras.
40 atiginá oko ánigamó nene, kogómula ahihí okago kovó akinago ánigamó.
40 E voltando, achou-os outra vez dormindo, porque os olhos deles estavam pesados; e não sabiam o que lhe responder.
41 Lá okago anotó aliki li amita gakokumú vitagá amó. Goha ago nene losive makole okago, Izesú lo kimike limó: Lekeza lakavasú viziki hanuva aki niminahe. Ánesile. Gilinahe. Okulumakutí lumu ve gihila neza lihimáinigi vetini kigizakú nimimika liki nilími milata gamena mota alitokave.
41 E, quando voltou pela terceira vez, Jesus lhes disse:
42 Otilo, mota vitunize. Ánigalo. Nimimika liti vema mota alitó okave.
42 Levantem-se, vamos embora! Eis que o traidor se aproxima.
43 Láa loko lo kemeko noigo, izegipala 12 keikutí kigivéipo makó Zutá noago, vegená mukí keza ámegetiki niake gelekahosigi sopolo hánagi ali minake amó. Keza nene guguni giziaká vegi monó mogona apí ikimiaká vegi monó gizapa vegi keza emane amunaloka kimisilikago,
43 E logo, enquanto Jesus ainda falava, chegou Judas, um dos doze, e, com ele, uma multidão com espadas e porretes, vinda da parte dos principais sacerdotes, escribas e anciãos.
44 nivake amimika liti vemámo gakó makó láa loko limó: Novinake ve makó agoka legeko nonugo nene ánigiiki ámina ve noive liki agizató aliki gizapa itiki alímiki vilo.
44 Ora, o traidor tinha dado a eles um sinal: “Aquele que eu beijar, é esse; prendam e levem-no com segurança.”
45 Loko loake ake, Izesú noitoka litá oko vo amatoka aniteake, oho, tisatehove nolike agoka legeko namó.
45 E logo que chegou, aproximando-se de Jesus, Judas disse: — Mestre! E o beijou.
46 Lá okago lova ve nenete ake Izesuni agizató ali gikitiki alemó.
46 Então eles agarraram Jesus e o prenderam.
47 Lá niago, amatoka mina vegenakutí makolímo aí sopolo hána nene golagutí segeake guguni gizoaká ve napámini gelekelé izegipala apilike agata zeko isimó.
47 Nisto, um dos que estavam ali, sacando da espada, feriu o servo do sumo sacerdote e cortou-lhe a orelha.
48 Lá okago, Izesú nene lova vema láa loko lo kimimó: Neza nene laskoli nougo sopolo hánagi itó gelekahosigi aliki niake nigizató alitune liki niahe.
48 Jesus lhes disse:
49 Gamena gamena lekezagi monó zagusave napagú minuke monó lo keme keme oko minumómaló nigizató alisá amamó nehe. Lá ikamóza, emane amunaló nenikumú monó gakó luhuva gizinamó nene alévolé itive loko netá imane utó okave.
49 Todos os dias eu estava com vocês no templo, ensinando, e vocês não me prenderam; mas isto é para que se cumprissem as Escrituras.
50 Loko lokago, izegipala zuha nenete ahulimiake golisi hutilí iki vamó.
50 Então todos o deixaram e fugiram.
51 Lá ikago, gosohá ve makolímo gó gizopa agupeló likeake Izesuni nene ámegetoko novigo, ámina ve nene agizató alikago,
51 Um jovem, coberto unicamente com um lençol, seguia Jesus. Eles o agarraram,
52 góma nene gololohá oko ahulo kigizakú oake agupe zapakó golisi vimó.
52 mas ele largou o lençol e fugiu nu.
53 Lá okago, Izesuni nene guguni gizoaká ve napa noitoka alímiki vikago, guguni giziaká ve napagi itó monó gizapa vegi monó mogona apí ikimiaká vegi alegesá iki minakú alímiki itemó.
53 E levaram Jesus ao sumo sacerdote, e então se reuniram todos os principais sacerdotes, os anciãos e os escribas.
54 Izesuni alímiki nivago, Pitá nene hotó otigí oko kémegetoko vike, guguni gizoaká ve napámini hé numunagú áneneló iteko ámina vémini gelekelé izegipategi minake lotó agupe lotá oko minamó.
54 Pedro seguiu Jesus de longe até o interior do pátio do sumo sacerdote e estava assentado entre os servos, aquentando-se ao fogo.
55 Lá noigo, guguni giziaká ve napagi keí kansolegi mukitó nene Izesuni apele hilitune liki soza hakupá gakóinimú vitagá amóza,
55 E os principais sacerdotes e todo o Sinédrio procuravam algum testemunho contra Jesus para o condenar à morte, mas não achavam nada.
56 hakupá gakó la ve nenete gakóini hamó lamamó. Mukí liki amupesamó nenazo, ali utó amamó.
56 Pois muitos testemunhavam falsamente contra Jesus, mas os depoimentos não eram coerentes.
57 Makolite otiki hakupá gakó aikumú láa liki lamó:
57 E, levantando-se alguns, testemunhavam falsamente, dizendo:
58 Eza nene monó zagusave napa kigizanitunú ginamóma imane zeko tele vizekinake, gamena losive makole noviko goha nigizanitunú gemitoha hanuva lokugo utó inogo ive loko noligo gulunimole.
58 — Nós o ouvimos declarar: “Eu destruirei este santuário edificado por mãos humanas e, em três dias, construirei outro, não por mãos humanas.”
59 Liki lamóza, gakóini nene hamó gapoló vamigo,
59 Nem assim o testemunho deles era coerente.
60 guguni giziaká vetini ve napáini nenémo holúikú oteake Izesuni loká otake goní nigitake nila gakotó geza ale viligoko lo kimitani gakó ma nomihe.
60 E, levantando-se o sumo sacerdote, no meio, perguntou a Jesus: — Você não diz nada em resposta ao que estes depõem contra você?
61 Loko limóza, Izesú nene agepa apizeake minake gakó ale viligoko lo amemigo, guguni giziaká vetini ve napa nenémo goha loká otake limó: Geza gologí oletatane loko lo mola vema Ómasi agepoka loaká nouhámámini gipala noape.
61 Jesus, porém, guardou silêncio e nada respondeu. O sumo sacerdote tornou a interrogá-lo: — Você é o Cristo, o Filho do Deus Bendito?
62 Loko loká omikago Izesú limó: Oo, nene mota nolane. Itó makó lo likimitoze, gililo. Okulumakutí lumu ve gihila neza amuza vémini agizani zamagaloka nougo, itó okulumalímini límusigú nolumugo ániganigave.
62 Jesus respondeu:
63 Loko lokago, guguni giziaká vetini ve napa nenémo gele golesa oake luhoaká gola aleko polo noligike vegenala zuha láa loko lo kimimó: Gakola gilina vegená makó nanamú sele lokinake gakó goha lokiko gilitune.
63 O sumo sacerdote, rasgando as suas vestes, disse: — Por que ainda precisamos de testemunhas?
64 Ómasi avilegeko li gakó mota gilikaze. Nenemú lekeza gilikago nana onoive. Loko lokago, keza mukilite nakahunímini gakó lokaze, mota losé apilitune liki li hukitake,
64 Vocês ouviram a blasfêmia. Qual é o parecer de vocês? E todos o julgaram réu de morte.
65 lugáate gituhú itake agoka agepaló nihitake kigizanitunú napeleke lamó: Geza gakó mogona lo utó oaká ve noitanimó nene, éaho nogipilihe lo utó oko lo lemezo. Liki likago, gelekelé izegipáinimate kigizanitunú apelemó.
65 Alguns começaram a cuspir nele, a cobrir-lhe o rosto, a bater nele e a dizer-lhe: — Profetize! E os guardas davam-lhe bofetadas.
66 Lá niago Pitá nene hé numuni amunaloka noigo, guguni gizoaká ve napámini gelekelé mohola makolímo oko ánigamó nene,
66 Estando Pedro embaixo no pátio, veio uma das empregadas do sumo sacerdote
67 Pitá nene agupe ló lotá oko noigo, ánigoake gonú napilike geza nene Nasalete numutotí ve Izesuki miniaká niasi vema noane.
67 e, vendo Pedro, que se aquecia, fixou os olhos nele e disse: — Você também estava com Jesus, o Nazareno.
68 Loko lokago, Pitá eza egamega ike gakó lanimó nene ma gelemuve, itó mogonáa gele vevesamuve. Loko loake, gatekú nolimigo,
68 Mas ele negou, dizendo: — Não o conheço, nem compreendo o que você está falando. E saiu para o pórtico. E o galo cantou.
69 ámina gelekelé mohó nenémo aí goha ánigoake alegesá iki mina vegenáma lo kimike ve imane Izesuni zuhagutí noive.
69 E a empregada, vendo-o, tornou a dizer aos que estavam ali: — Este é um deles.
70 Loko lokago, goha egamega hulupaváa imó. Lá okago, gamena komáisí neigo áminaló oti mina vegenalite Pitani goha láa liki li amemó: Géisi Galilaia ve noaninazo, géisi lamaná Izesuni zuhagutí noane.
70 Mas ele negou outra vez. E, pouco depois, os que estavam ali disseram outra vez a Pedro: — Com certeza você é um deles, porque também é galileu.
71 Liki likago, eza Ómasímini avogisaló lo hutoko lamaná noluze, soza litomó nene Ómasímo usí vizenimikatize, lekeza gakó nila ve nene ánigonamu vemú nilave, loko limó.
71 Ele, porém, começou a praguejar e a jurar: — Não conheço esse homem de quem vocês estão falando!
72 Loko noli agepagi okoloho nenémo goha anó molamó. Anó molokago, Pitá nene Izesú lo ami gakó nene, okoloho nenémo gamena lositá anó molonamiko není ánigonamuve loko egamega onetatanimó nene gamena losive makole inogo ive loko amunaloka lo ami gakó goha geleake ive napa imó.
72 E no mesmo instante o galo cantou pela segunda vez. Então Pedro se lembrou da palavra que Jesus lhe tinha dito: “Antes que o galo cante duas vezes, você me negará três vezes.” E, caindo em si, começou a chorar.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Marcos 14, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.