João 21

Anotogi Ngago Wik Yisu Kilisiyegi Langaira (BIG) vs NAA

Sair da comparação
NAA Nova Almeida Atualizada 2017
1 Weik pilik miza logo waleleige, Yisu ngezebokko ngezebek teni pugu waligeleyawiliyegi kai kolamiya Kalili meibek, logo yeik nararau Taibiriya meibekke pulogo waligeleya. Pugu kazing nogo kozak kaiweki mizi pobilikmekke teniyegi ngezebek walimiza.
1 Depois disso, Jesus se manifestou outra vez aos discípulos junto ao mar de Tiberíades. Foi assim que ele se manifestou:
2 Logo teni pulogo menalege koyawili Simong Pita keya Tomasi keya Natanail keya ne, Yowan keya negi sibek keya Yisugu waligeleya neyau. Natanail Kalili pulogo yereng marek songono Kana meiragabek, keya Tomasi mandik kolakpelekeyauyaga nak logo Titima meibek.
2 Estavam juntos Simão Pedro, Tomé, chamado Dídimo, Natanael, que era de Caná da Galileia, os filhos de Zebedeu e mais dois discípulos de Jesus.
3 Simong Pitago tonuwayegi pelik kai, Ne ngereke watabisi uliweki kang, kai. Logo tonuwago piyegi pelik meiya, Teni ni kiling kangweki, meiya. Pulaga weik tonuwa kanda kaibekki laluwekke wang nalei wizilege puleige ngalege mogosa logo kuna. Teni kusa pok mabok watabisi ulageya koyima kele kapura wokpokko kusagarau tonuwa watabisi nawili ula ono.
3 Simão Pedro disse aos outros: — Vou pescar. Os outros responderam: — Nós também vamos com você. Foram e entraram no barco, mas, naquela noite, não pegaram nada.
4 Wangane panu Yisu panga kaibekki laluwekke luwezara wiziya kapura tonuwa pi Yisu purik tonuwa lusuwei.
4 Ao romper o dia, Jesus estava na praia, mas os discípulos não reconheceram que era ele.
5 Logo pugu tonuwayegi ngalizi pelik yeiya, Mandikwili, ini watabisi nawilirau ula ma yeik, kai legi tonuwago, A’a’, meiya.
5 Jesus lhes perguntou: Eles responderam: — Não.
6 Pulaga pugu tonuwayegi pelik kai, Inuwa kik kawekkik panga ngaigezuwaga wezameli purik ini wameik watabisi kolokngagono ulagi, kai. Pulaga tonuwa kik kawekkik panga ngaigezuwaga wezamela logo watabisi kolokngagono ula. Logo kik kawekkik tonuwago ulumiya kapura wilak panu kopong tonuwago ulumiyagi langai ono.
6 Então Jesus disse: Assim fizeram e já não podiam puxar a rede, tão grande era a quantidade de peixes.
7 Pilik miza logo ne Yisugu waligeleyiwiliyaga pugu keli panubokko Pitayegi pelik meiya, Yemizi tonuwagibokko ngago kai yagenda kani, meiya. Logo Simong Pita nogo pilik kairikki kerewiyawekke melewangka pi yawe miziweki pugusawiyarik wakiya logo panga kaibekke yungke kiliya logo weik panga laluwekkeweki kang.
7 E o discípulo a quem Jesus amava disse a Pedro: — É o Senhor! Simão Pedro, ouvindo que era o Senhor, cingiu-se com a sua túnica, porque tinha tirado a roupa, e lançou-se ao mar.
8 Keya teni pi kilingwili wezaya pulumeng waze panga laluwekka koweige ono. Togo teni nawili yelakkelek wangleige kalika wiriya, purik kik kawekkik watabisiwiligu kola kopong.
8 Os outros discípulos vieram no barquinho puxando a rede com os peixes, porque estavam somente a uns noventa metros da margem.
9 Tonuwa kanda laluwekke pura ngereke watabi nayendau tonuwago yolok ngela. Purik yezi pugu waliyazikke watabisi nawili keya perek nayendau wizilege.
9 Ao saltarem em terra, viram ali umas brasas com peixe por cima; e também havia pão.
10 Logo Yisugu tonuwayegi pelik kai, Watabisi yaka inuwago ula puwiliyaga nawili orowei koli, kai.
10 Jesus lhes disse:
11 Logo Simong Pita panga wangleige ngalege kuna logo kik kawekkik ulumowei panga kaingimbekke. Logo kik kawekkikki yungke watabisi yemane koyawili sangkelarik 153. Kapura kik kawekkiktau petora ono.
11 Simão Pedro entrou no barco e arrastou a rede para a terra. A rede estava cheia, com cento e cinquenta e três grandes peixes. E, mesmo sendo tantos peixes, a rede não se rompeu.
12 Logo Yisugu tonuwayegi pelik kai, Koli ngeragi wanganewekkeyeng niweki mena, kai. Logo tonuwayaga naktau kozang sa logo, Ni tak, meiya ono, purik pi Yemizi tonuwagibek purik tonuwa iwaka kopong.
12 Jesus disse a eles: Nenhum dos discípulos ousava perguntar: “Quem é você?” Porque sabiam que era o Senhor.
13 Logo Yisu kanda perekyeng weiya logo tonuwa yani keya watabisiwilirau mabilik mizi miza.
13 Jesus veio, pegou o pão e deu a eles. Depois fez a mesma coisa com o peixe.
14 Logo weik purago mizagewiyege kang neyauganara weik Yisu ibendaga ngereke yangalekta purikka tonuwayegi lewagela.
14 E esta já era a terceira vez que Jesus se manifestava aos seus discípulos depois de ressuscitado dentre os mortos.
15 Tonuwa weik ngeragi ni kanda yeik si ngizige Yisugu Simong Pitayegi pelik meiya, Simong, Yowangi marekpek, nugu neyegi kelira pewiligu neyegi keli puraga ngalege ma talik, meiya. Legi pugu, Ei, Yemizibek, nogo niyegi keli purik ni iwaka, meiya. Logo Yisugu pelik meiya, Liyeng memeng kongwiliyegi ngaibokko liyeng memengwili ngeragi yani pilik, yongkambanu neyegi ngizi kumuli negi puwili ngago nogora yanimo, meiya.
15 Depois de terem comido, Jesus perguntou a Simão Pedro: Ele respondeu: — Sim, o Senhor sabe que eu o amo. Jesus lhe disse:
16 Pulaga mawinda Yisugu pelik meiya, Simong, Yowangi marekpek, ni neyegi keli ma talik, meiya. Logo Simong, Ei, Yemizibek, nogo niyegi keli purik ni iwaka, meiya. Logo Yisugu pelik meiya, Liyeng memengwiliyegi ngaibokko liyeng memeng puguwiliyegi waberek ngai pilik ni neyegi ngizi kumuli negi puwiliyegi waberek ngai wizeimo, meiya.
16 Jesus perguntou pela segunda vez: Ele respondeu: — Sim, o Senhor sabe que eu o amo. Jesus lhe disse:
17 Pulaga kang nararau mawinda Yisugu piyegi pelik meiya, Simong, Yowangi marekpek, ni neyegi keli ma talik, meiya. Logo Pita weik Yisugu kang neyauganara pilik nguk meirikki wiyeke pi yara ngangang miza logo pugu pelik meiya, Yemizibek, ni watabi mabiyengki iwaka logo nogo niyegi keli purik ni iwaka, meiya. Logo Yisugu pelik meiya, Yongkambanu neyegi ngizi panu kumuli, negi puwili, ngago nogora yanimo.
17 Pela terceira vez Jesus lhe perguntou: Pedro ficou triste por Jesus ter perguntado pela terceira vez: “Você me ama?” E respondeu: — O Senhor sabe todas as coisas; sabe que eu o amo. Jesus lhe disse:
18 Nogo niyegi kozak nei pura wameiktago. Ni yombu nawekkewekkerik ni makngezego pikang ni makngezegibek pangka tiyi keya nugu kangki keli pulogo ni kang miza. Kapura ni yombusi puwekke purik mele nuguyau tungkulagi logo niyegi ngai mizi nakko mele nuguyau tariya logo nugurau kunagi keli ono pulogo ni niza orowei kunagi, meiya.
18 Em verdade, em verdade lhe digo que, quando era mais moço, você se cingia e andava por onde queria. Mas, quando você for velho, estenderá as mãos, e outro o cingirá e o levará para onde você não quer ir.
19 Yisugu pilik kaiya purik Pitagi kazing kalike ibengkimekki kaiya, kapura Pitayegi kelemiya purago Anotogi yeikta yongolok meiyagi. Pulaga Yisugu pelik meiya, Neyegi kiriwei mize, meiya.
19 Jesus disse isso para significar com que tipo de morte Pedro havia de glorificar a Deus. Depois de falar assim, Jesus acrescentou:
20 Pulaga tonuwa kunimowei Pita yolik meiya logo ne Yisugu waligeleyiwiliyaga pugu keli panubek lewarikki keriya. Keya teni mabuwili ngeragi nawekke Yisugi ngezege mogosa logo piyegi, Yemizibek takko ni nawiliyegi niza yanagi, meiyabok ne.
20 Então Pedro, voltando-se, viu que o discípulo a quem Jesus amava vinha seguindo; era o mesmo que na ceia havia se reclinado sobre o peito de Jesus para perguntar: “Senhor, quem é o traidor?”
21 Pita neyegi keriyawekke pi Yisuyegi nguk meiya, Yemizibek, pekyegirik talikki? Pi kang tamekke ibengki, meiya.
21 Ao vê-lo, Pedro perguntou a Jesus: — Senhor, e quanto a este?
22 Logo Yisugu pelik kanga meiya, Tamizeige nogo kelirik pi ngoluk wik mabilik wizigeya ne yowekke mabura purik watabi nuguyeng ono. Ni yeik neyegi kiriwei mizagi purikki kangkabek wara wizei, meiya.
22 Jesus respondeu:
23 Logo piliktikki wiyeke weik ngago ne ibengki ono mena miza pura yongkambanu Kilisiyegi ngizi kumuli puwili mabuwiligi tepekke wei miza. Kapura Yisugurau Pitayegi ne ibengki ono meiya ono segeya pugu pobilikta kele meiya, Tamizeige nogo kelirik pi ngoluk wik mabilik wizigeya ne yowekke mabura purik watabi nuguyeng ono, meiya.
23 Então se espalhou entre os irmãos a notícia de que aquele discípulo não morreria. Ora, Jesus não tinha dito que tal discípulo não morreria, mas: “Se eu quero que ele permaneça até que eu venha, o que você tem com isso?”
24 Yaka Pitago ibengki ono mizabok ne Yowanyegi. Logo nogo wire nogoyaugu keriyi keya kerangang nogoyaugu kerewiyi miza piyeng ne lende miza. Keya ngago nogo kozak kai piyeng mabiyeng wameikyeng purik ini iwaka.
24 Este é o discípulo que dá testemunho a respeito destas coisas e que as escreveu; e sabemos que o seu testemunho é verdadeiro.
25 Yisugu watabi kolokngagono nayendau miza. Kapura tamizeige pugu miza piyeng mabiyeng lende miza kesak kumula nogoragarik kapiya watabi pugu miza piyengki lende mizayengko ngabelakpek mabok ulakki logo tek yeik nariktau wizi kak ono.
25 Há, porém, ainda muitas outras coisas que Jesus fez. Se todas elas fossem relatadas uma por uma, penso que nem no mundo inteiro caberiam os livros que seriam escritos.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar João 21, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.