Atos 23
Anotogi Ngago Wik Yisu Kilisiyegi Langaira (BIG) vs NVT
1 Pilik miza logo Paulu ngagozak kerewiyiwiliyegi kozang panu pakela wizimowei pelik yeiya, Nogowili, Anotogi wirege negi yongomo mizirik keya negi yolurik wok mabiyeng kangka wazonobekke wizageya kayima mabek wok pobokko, yeiya.
1 Paulo olhou fixamente para o conselho dos líderes do povo e disse: “Irmãos, tenho vivido diante de Deus com a consciência limpa”.
2 Yombu Anotoyegi wata kolak kelibene waliya maniwiligi ngai yemanebek, yeikta Ananiya meibokko yombu Pauluyegi mereke luwezawiliyegi pi kilirage melegozok ulibene yeiya.
2 No mesmo instante, o sumo sacerdote Ananias ordenou aos que estavam perto de Paulo que lhe dessem um tapa na boca.
3 Nakko pilik miza logo Paulugu piyegi pelik meiya, Anotogo ni neli penangai purik ni ngalegerik yombiyangai panu kapura yenge yungkerik ni korowali kani. Ni pelege mogosa logo ne lorago pangka pangka keleniweki mizi kapura ni makngezego puwiliyegi ne neliweki yei purikku lora ngeli. Tegi Anotogo ni neli penangai, meiya.
3 Então Paulo lhe disse: “Deus o ferirá, seu grande hipócrita! Que espécie de juiz é o senhor, desrespeitando a lei ao mandar me agredir dessa forma?”.
4 Paulugu pilik kai legi yombu piyegi mereke luwezawiligu Pauluyegi pelik meiya, Nugu yombu Anotoyegi kolak miziwiligi ngai yemane panubekyegi ngago korowali mei, meiya.
4 Os que estavam perto de Paulo lhe disseram: “Você ousa insultar o sumo sacerdote de Deus?”.
5 Tegi Paulugu pelik yeiya to mela, Nogowili, pi yombu Anotoyegi kolak miziwiligi ngai yemane panubek purik ne iwaka kesak nogo piyegi pura mei kak ono. Purik Anotogi Kapiya Walektikke lende mizarik pelik kai, Inugu yombanu iniyegi ngaiwiliyegi langai ngago korowali yei nagani, kai purik nogo iwaka, yeiya.
5 “Irmãos, não sabia que ele era o sumo sacerdote”, respondeu Paulo. “Pois as Escrituras dizem: ‘Não fale mal de suas autoridades’.”
6 Togo yombanu wawere ulawiliyaga nawili Sadusi yombanu pelik kisiwili, Yombanu nak ibeng purik kung pugubektau ibeng logo pi ngereke yangalektagi ono, kisiwili, keya nawili Palisi yombanu Mosegi lo mabiyeng keya puwiligi yelibungang kokawiligu mizayeng mabiyengki waberek panu kiriwei miziwili koyilege. Keya Paulugu purik keriyawekke kangka nak piyegi lewagela wizigeya pugu yombanu ngagozaktaga kerewiyi wiriyawiliyegi pelik yeiya, Nogowili, ne Palisiwiliyaga nak. Keya Palisiwiligu watabi ngizi panu kumuli piyeng nogorau ngizi panu kumuliyeng keya negi panu keya mangoyaugurau ngizi panu kumuliyeng legi teni Palisiwili. Keya ne yombanu ibengwili ibendaga ngereke yangalek meiyagi puragi wilekpek keya yuke yolubek kopong puwiligu ne pelege ngagozak keleniweki niza orowei wiriya, yeiya.
6 Sabendo Paulo que alguns membros do conselho dos líderes do povo eram saduceus e outros fariseus, gritou: “Irmãos, sou fariseu, como eram meus antepassados! E estou sendo julgado por causa de minha esperança na ressurreição dos mortos!”.
7 Pilik kai mabuwekke yombanu Palisi puwili keya yombanu Sadusi puwili weik ngalik keli yongomo miza logo wawere ulamek weik sanga miza logo nawili kangka nak keya nawili kangka nak miza.
7 Quando Paulo disse isso, o conselho se dividiu, fariseus contra saduceus,
8 Purik Sadusiwiligu ibengwili ibendaga ngereke yangalek meiyagi ono keya angelawilirau yolu ono, keya kungwilirau yolu ono kisi kapura Palisiwiligu pelik kisi, Ibengwili ibendaga ngereke yangalek meiyagi, keya angelawili yolu, keya kungwili yolu, kisi legi puwili sanga miza.
8 pois os saduceus afirmam não haver ressurreição, nem anjos, nem espíritos, mas os fariseus creem em todas essas coisas.
9 Togo kek kisimek unatuba panu kek kisi lewa wizigeya Palisiwiligi loyengki waligeleyiwiliyaga nawili luweza logo ngalizi pelik ngago yeiya, Yombu pobokko kaile miza nararau tonugu kerewiya ono. Pi pongo kazingke Tamasiko yerengke kuna puwekke kung nakko ma angela nakko piyegi meiya purik mabura teni Anotoyegi ngai mizagi ono, yeiya.
9 Houve grande alvoroço. Alguns dos mestres da lei que eram fariseus se levantaram e começaram a discutir energicamente. “Não vemos nada de errado com este homem!”, gritavam. “Talvez um espírito ou um anjo tenha falado a ele!”
10 Pulaga kozak keli yongomo mizimek mazeng keya unatuba panu lewagela legi Rom Amiwiligi ngai yemanebek kulili, purik puwiligu Paulu narik narik sela melagi sa legi. Tegi pugu ami puguwiliyegi Paulu yombanu ngai keliwiliyaga miza orowei i amiwiligimakke lizo yeiya.
10 A discussão ficou cada vez mais violenta, e o comandante teve medo de que Paulo fosse feito em pedaços. Assim, ordenou que os soldados o retirassem à força e o levassem de volta à fortaleza.
11 Wokpokko kusage Paulu ngereke amiwiligi imakke yeik iwek kola. Pi iwek kola wizimowei Yisu Yemizibek Pauluyegi saweliwei luweza wizilege logo pugu pelik meiya, Kazi mizi wak. Kozang wizimo. Purik nugu ngago neyegi langaira Yirusalem yerengke pelege kozak yeiyageya pilik yenge yereng Rom meirage mabilik mizi mangine kozang sa wizimo, meiya.
11 Naquela noite, o Senhor apareceu a Paulo e disse: “Tenha ânimo, Paulo! Assim como você testemunhou a meu respeito aqui em Jerusalém, deve fazê-lo também em Roma”.
12 Wangane pura Yuda nawili menalege wawere ula logo mizagirikki kozak kela. Puwiligu Anotogi yeiktage ngago sawiya nara kisa logo pura ngeragi ma kai nani koya teni Paulu ula logo pi ibeng puwekke teni ngeragi keya kai nagi, kisara.
12 Na manhã seguinte, alguns judeus se juntaram para conspirar, jurando solenemente que não comeriam nem beberiam antes de matar Paulo.
13 Yombanu yombu neyau tikinda keya nawilirau puwiligu ngago pura kisa.
13 A conspiração envolveu mais de quarenta homens.
14 Togo puwiligu Yudawiligi yemanewili keya yombanu Anotoyegi wata kolak kelibene waliya maniwiligi ngaiwiliyegi kambela. Kanda pelik yeiya, Teni Anotogi yeiktage ngago sawiya nara kisa logo pura ngeragi nagi ono koya Paulu ula logo pi ibeng puwekke teni ngeragi nagi, kisara.
14 Foram aos principais sacerdotes e aos líderes do povo e lhes disseram: “Juramos solenemente, sob pena de castigo divino, que não comeremos nem beberemos antes de matar Paulo.
15 Tegi mabek inuwa keya yombanu ngagozakyeng kerewiyiwiligu Rom Amiwiligi ngai yemanebekyegi ngago nara wezamelizo, Paulu miza orowei inuwayegi wiriyibene logo pelege inuwa mawinda ngago nayendau piyaga waberek kerewiyiweki, pilik yeizo. Kapura teni ngai koyagi logo pi yawerelege purik were uliweki mizagi, yeiya.
15 Agora peçam, vocês e o conselho dos líderes do povo, que o comandante traga Paulo de volta ao conselho. Finjam que os senhores desejam examinar o caso com mais detalhes. Nós o mataremos no caminho”.
16 Puwili pilik yeiya logo Paulugi simelegi marekpek Yudawiligu mizagirikki kozak kelirikki kerewiyawekke pi Rom Amiwiligi imakke kuna logo yeke ige la logo Pauluyegi kozak meiya.
16 Contudo, o sobrinho de Paulo, filho de sua irmã, soube do plano deles e foi à fortaleza contar a seu tio.
17 Pulaga Paulugu amiwiligi ngai koruwiliyaga nak piyegi wiriyibene ngago meiya logo pelik meiya, Ni yombu nawekkebok nigi ngai yemanebekyegi miza orowei kune, purik pi ngago piyegi kozak meiyagi nara mena, meiya.
17 Então Paulo mandou chamar um dos oficiais romanos e disse: “Leve este rapaz ao comandante. Ele tem algo importante para lhe contar”.
18 Tegi ngai korubokko miza logo ngai yemanebekyegi kanda logo pugu piyegi pelik meiya, Yombu wigirabek Paulu meibokko neyegi ngago neiya logo pelik neiya, Ni yombu nawekkebok nigi ngai yemanebekyegi miza orowei kune purik pi ngago piyegi kozak meiyagi nara mena neiya legi ne pilik miza, meiya.
18 O oficial o levou ao comandante e explicou: “O preso Paulo me chamou e pediu que eu trouxesse ao senhor este rapaz, pois ele tem algo a lhe contar”.
19 Togo Rom Amiwiligi ngai yemanebokko yombu nawekkebekki melezikka weiya logo piyau keke kuna logo pelik nguk meiya, Ni neyegi nangaiyeng kozak kaiweki mizi, meiya.
19 O comandante tomou o rapaz pela mão e o levou à parte. “O que você quer me dizer?”, perguntou.
20 Logo yombu nawekkebokko pelik meiya to mela, Yudawiligi ngaiwiligu kozak kelirik niyegi nguk neiyagi logo wangane purik ni Paulu yombanu ngagozak puwiligiyengki kerewiyiwiliyegi miza oroweiweki kela. Yombu ngagozakyeng kerewiyi puwiligu piyaga mawinda ngizi ngago nayendau weiweki ngaigu mizi.
20 O sobrinho de Paulo respondeu: “Alguns judeus pedirão que o senhor apresente Paulo diante da reunião do conselho amanhã, fingindo que desejam obter mais informações.
21 Kapura puwiliyegi kerewiyi nagani purik yombanu yombu neyau tikinda keya nawilirau, liwik koyimowei piyegi wiragak miza yolu legi. Puwili mabuwili ngago sawiya nara Anotogi yeiktage kisa logo ngeragi nani koya Paulu ula logo ibeng puwekke ngeragi nagi kisa. Puwili weik miziweki kangkere mizi keya nugu pi wezamelagirikki puwili yuke yolu, meiya.
21 Não acredite neles. Há mais de quarenta homens emboscados para matar Paulo. Juraram solenemente, sob pena de castigo divino, que não comeriam nem beberiam antes de matá-lo. Estão de prontidão, apenas esperando sua permissão”.
22 Pulaga Rom Amiwiligi ngai yemanebokko yombu nawekkebekyegi pelik meiya, Ne niyegi wameik panu nei, nugu neyegi pera kozak neiya pilik nugu nakyegirau kozak mei nagani. Pugu pilik meiya logo yombu nawekkebek wezamela.
22 O comandante despediu o rapaz e o advertiu: “Não deixe ninguém saber que você me contou isso”.
23 Pulaga ngai yemanebokko pigi ngai kulengke neyau piyegi wiriyibene ngago yeiya logo pelik kozang yeiya, Yali amiwiliyaga 200 izi, keya yombu osiwiligi ngalengale wei miziwiliyaga 70 izi, keya yombu wizangyeng yowiwiliyaga 200 iza logo pongo yereng Sisariya meiragi kangweki kangkere mizi. Keya mabek kusage yokmek melenazik keya nazikka mangobektau onowekke ini mabuwili pelemeng wiyagi kani.
23 Então o comandante chamou dois de seus oficiais e ordenou: “Preparem duzentos soldados para partir a Cesareia hoje às nove da noite. Levem também duzentos lanceiros e setenta soldados a cavalo.
24 Keya osi Paulugu mogosiwei kangki nawilirau kangkere keleyizo, logo waberek panu miza orowei Rom Kapman Yudaya ngabelakpekki ngai yemanebek Pilikisi meibekyegi kambeli.
24 Providenciem um cavalo para Paulo e levem-no em segurança ao governador Félix”.
25 Pulaga Rom Amiwiligi ngai yemanebokko kapiyarikke pelik lende miza,
25 Em seguida, escreveu a seguinte carta ao governador:
26 Ne Kilori Lisiyago ni Rom Kapman ngai yemanebek Pilikisiyegi kapiya perik lende mizi. O yemanebek, nogo niyegi wangane nei.
26 “De Cláudio Lísias ao excelentíssimo governador Félix. Saudações.
27 Yudawiligu yombu nogo niyegi wezameli pobok kebangkela logo uliweki mizi. Kapura pi Romwiliyaga nak purik ne kerewiya, legi ne kiling ami nawili pi puwiliyaga yaliya wazami kuna.
27 “Este homem foi capturado por alguns judeus que estavam prestes a matá-lo quando cheguei com meus soldados. Ao ser informado de que ele era cidadão romano, transferi-o para um lugar seguro.
28 Ne puwiligu pi ngagozak kelemi piyeng nangaiyengki miza legi iwaka siweki ne pi puwiligi ngagozak piyengki kerewiyiwiliyegi miza orowei kula.
28 Então levei-o diante do conselho supremo dos judeus para investigar o motivo das acusações.
29 Nogo ngago pi ulagi ma wigiragi nara kerewiya ono, yeik lo ngezewiligiyengka nguk meiyengko ngagozak kelemi.
29 Não demorei a descobrir que ele era acusado de algo relacionado à lei religiosa, sem dúvida nada que justificasse a pena de morte ou mesmo a prisão.
30 Togo ngago Yuda nawiligu pi uliweki kela nara neyegi lewagelawekke ne pi niyegi wezameliweki miza. Nogo yombanu pi ngagozak kelemi puwiliyegi nigi wirege watabi puwiligu piyegi kisa piyeng wameik panu kozak kisibene yeiya. Mabura.
30 Fui informado, porém, de uma conspiração para matá-lo e enviei-o de imediato ao senhor. Também informei aos acusadores que devem apresentar suas denúncias diante do senhor”.
31 Pulaga yombu ami ngai kulengkeyau ngago piyauyegi yana piyeng kiriwei miza logo amiwili keya yombu osiwiligi ngalengalewili keya yombu wizangyeng kilingwili mabuwili Paulu kiling wokpokko kusage Yirusalem yerenda wiya logo Paulu yereng Antipatiri meirage miza orowei kambela.
31 Naquela noite, os soldados cumpriram as ordens que haviam recebido e levaram Paulo até Antipátride.
32 Kanda pulogo iwek kola logo wangane pura ami ngabelak libu kayimawili paka Yirusalem amiwiligi imakki kang yongo. Keya yombu osiwiligi ngalengalewili Paulu miza orowei Sisariya yerengke kambela.
32 Voltaram à fortaleza na manhã seguinte, enquanto a cavalaria prosseguiu com ele.
33 Kanda pulogo puwiligu kapiyarik Rom Kapman ngai yemanebek Pilikisiyegi mana logo puwiligu piyegi Paulu miza mani miza.
33 Quando chegaram a Cesareia, apresentaram Paulo e a carta ao governador Félix.
34 Pulaga ngai yemanebokko kapiyarik sangkela logo Pauluyegi pelik nguk meiya, Ni ngabelak takka lewabek, meiya logo Paulugu pelik meiya to mela, Ne ngabelak Silisiya meibekka lewabek.
34 O governador leu a carta e perguntou a Paulo de que província ele era. “Da Cilícia”, respondeu Paulo.
35 Pilik kai legi ngaibokko pelik meiya, Mena, yombanu ni ngagozak keleniyagiwili lewagela puwekke ne ngagozak piyeng kerewiyagine, meiya.
35 “Ouvirei seu caso pessoalmente quando seus acusadores chegarem”, disse o governador. Em seguida, ordenou que Paulo fosse mantido na prisão do palácio que Herodes havia construído.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Atos 23, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.