Hebreus 12
MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs AAI
1 Aꞌmine Oꞌmosomuꞌ gele eleꞌvoleꞌ ogaliꞌmi monovo di sotoꞌ mili lelebizave mukiꞌ ingine nene limuso neꞌmini vaiꞌ goloso mini hizi vodo vodo i-lidi vonuꞌ libili nizaniꞌ gilineꞌ nemuꞌ nene laza okodela lihiteheꞌ initeꞌ vaiꞌ nene do hulo idoꞌ lihime initeliꞌmo gizedeloꞌ izo do mineꞌ mineꞌ ilineꞌ initeꞌ nesi nene do hulo hazala ogo Oꞌmosoꞌmo aka lelebizidokovoꞌ nene initeꞌ maliꞌmo aꞌmine aka hize tile-ledamivo idoꞌ ahukisi mo lamo lotikovoꞌ izo vo minelone.
1 Isan imih it i sabuw maramaim kau’ay gagamin na’in sisibit roun roun hi’ar bebera’uh hibat hi’itit tanununuw. Imih sawar kakafih erorowen tanit tanisrouwen naatu bowabow kakafihine fatumit tama’am tanarufamit tanatit, nunuwamih hi’u’uwit saise tanitarfofor tananunuw gewas.
2 Idoꞌ neꞌmino lotiꞌ izo novo Oꞌmosomuꞌ gele eleꞌvoleꞌ ogaꞌ monovoloꞌ nene gomuꞌ molo lemo aꞌmine monovoloꞌ eꞌmete osuꞌ losa aka lelebizive Izesuꞌnivoꞌ nene eꞌmeto volone lo eitokovoꞌ nene vete hulo-do volone. Aza nene alingeꞌ nolize izo minelongumuꞌ ve lo gelo evenelite ve goloso ve li gili lohotoꞌ zaloꞌ bililizangumuꞌ ovozo helo minelingumuꞌ nene haza initeꞌ ve lo gele hulo golise vamo aꞌmine lohotoꞌ zaloꞌ bilangukisi nene amuzo molo minineꞌ ve. Neꞌmine ogo Oꞌmosolatiꞌ lemo minelineꞌ moꞌmosiꞌveloꞌ Oꞌmosoꞌmo ana hulaaꞌ ida vo neive.
2 Matat etei Jesu tana’itin, ata baitumatum an naatu yomanin, sabuw hibai onaf afe’en hi’onaf hibi’i’iyab, men biyan eohow. Anayabin yasisir nanamaim ma’am i so’ob, imih wainab in yomaninamaim yen God ana asukwafune mare bonamanamarinamaim ema’am.
3 Idoꞌ Izesuꞌ monovomuꞌ gililizaniꞌ nene aza mo hize eleꞌ o-ledelineꞌ nenako nemuꞌ nene lingine monokuꞌ amuzo molaakumuꞌ goseleꞌ lengebelavo lutine nene vo gilizevo ogalive li lihime daaꞌ ave nete Izesuꞌni biluvaꞌ i-daaꞌ anguꞌ amuzo molo minineꞌ mamuꞌ nene gili minilo.
3 Sabuw kakafih wanawanahimaim wawainab i kwananot, isan imih kwa men kwanahahar naatu gubam nahuriramih.
4 Lingine goloso initeꞌ neꞌmo do ongo-lengedelesa neivo amuzo mili lovo i imi aꞌmineꞌmi luloutiꞌ nene lingine olihe vanise lepi hilamave.
4 Anayabin bowabow kakafih bairi kwabiyow ana veya kwa men yait hi’asbuni imorobomih.
5 — ausente —
5 Buk Atamaninamaim God kwa i natunatun rouw koufair tur bit kwanotanot? Iti na’atube eo,
6 — ausente —
6 Anayabin Regah orot babin iyab isah ebiyabow boro baikwatutunen nitih, naatu orot babin iyab i natunatunamih ebowabow boro baimakiy nitih.”
7 Geni initeliꞌmi lulouꞌ mini ma nene Guvelesi veꞌmo leleꞌmize akaloꞌ neive li aꞌmine initeꞌ nene goseleꞌ lengebelamivo ha gihi minilo. Meꞌninge nete gipeꞌine ma veꞌine zopovo siꞌzilizave li ngibili di hehe li-ngidami huli-ngimikavo minaniꞌ nene ma minamavo mukitoꞌ nene ngibili di hehe li-ngidaaꞌ naniꞌ nemuꞌ nene Oꞌmosoꞌmo linginesi gipeꞌne nizave lo neꞌmine o-lengedo noloseive.
7 Biyababan fokarih wanawanan kwana fair nawainabi nati i kwa a baikwatutunen na’atube, anayabin kwa i natunatun imih ebi’obaiyi. It tamatanah baikwatutunen titit tibi’obaiyit i kwaso’ob.
8 Ee, meꞌninge mukiꞌ nete gipeꞌine veꞌine zopovo siꞌziliza initeꞌ di-ngidi di hehe li-ngidaaꞌ naanako lengikisi Oꞌmosoꞌmo neꞌmine o-lengedo minamineꞌ neidiniko eiꞌ izipahala zuho minami akaloꞌ izipe neꞌmine minadine.
8 God natunatun etei baikwatutunen ebitih, naatu o baikwatutunen men inabaib na’at, nati ana itinin o i men natun anababatun. O i tamat en, ometakek.
9 Idoꞌ aꞌmine gamaziloꞌ imineꞌ molo ma lolove. Ha okode losuvosi noneꞌ mene gidave metemote nete leliꞌ vete zopovo siꞌzilizave li di hehe li-lidavo gelekeleꞌ o-ngedo mino lamineꞌ giluneꞌ nenako nemuꞌ nene neꞌmine o-ngedaaꞌ nouneꞌ nene ivileꞌ ogo vode lute lemeni dameni do sotoꞌ o-ledaaꞌ ive metehine nene nabosa gelekeleꞌ o-dukeꞌvo. Olo. Ee, laza neꞌmine ogo ezelatiꞌ minevoꞌ minevoꞌ lemeni do minevoꞌ minevoꞌ olosunako nemuꞌ nene gelekeleꞌ nabo o-do minelone.
9 Kek ana veya, tamatanah baikwatutunen hibitit i taso’ob, naatu takakafiyih. Imih Tamat maramaim baikwatutunen nabitit ana maramaim tanakakafiy gewas, saise boro ma’ama wanatowanamaim tanama.
10 Ee, me misubouꞌ metemote di hehe li-lidavo gelekeleꞌ o-ngiduneꞌ nene ingine engiꞌ luꞌnidoꞌ lamineꞌ oloseive li giladoꞌ gamene liꞌnibevoꞌ di hehe li-lidaaꞌ aniꞌza Oꞌmoso eiꞌ neꞌmino lihimete goloso daaꞌ monovote nene nomivo monovote lisihekisivoꞌ minelone lo leleꞌmize lamineꞌ ilineꞌ initeꞌ do sotoꞌ o-ledo do hehe lo-ledaaꞌ neineꞌ nenako nemuꞌ nene gelekeleꞌ nabo o-do minelone.
10 Tamatanah baikwatutunen titit tibi’obaiyit, nati i it ata ma gewasin isan. Baise God baikwatutunen ebitit i turobe naatu gewasin, anayabin i ekokok, i ana kakafiyin bairi tanafaram.
11 Vete zopovo siꞌzeloningumuꞌ ve li di hehe li-lidi geni initeliꞌmi lulouꞌ leleꞌmizi milikevo aꞌminguꞌ mineloneꞌ gameneuꞌ nene lolize izo laniteꞌ gelo minelonivoba ha mulumo alumo gelo minelesuneꞌza neꞌmine oloneꞌ neꞌmo leleꞌmize akaloꞌ ogavo ma alingeꞌ neꞌmi gihileꞌve nene monovo lisiheꞌ laminekovoꞌ ogo molo nonivo lute nene zou lo minaaꞌ neive.
11 Baikwatutunen tabaib ana veya’amaim biyat i ebababan tarererey naatu men tabiyasisir. Baise biyababan ufunamaim sabuw iyab baikwatutunen hibai hibi’akir hai yawas boro namutufor yasisiramaim hinama gewas.
12 Oꞌmosoꞌmo vetine zopovo siꞌzilizave lo geni initeliꞌmi lulouꞌ lengeleꞌmize molaaꞌ neineꞌ neꞌmo nene lengeleꞌmize lamineꞌ oloseinako nemuꞌ nene lingine lutine gopo o vivo lutineꞌmi gizene anaꞌve nene guluꞌ gelo izo bele vivo lutine gilizevo ogo minaaꞌ neineꞌ nene gohi di oti-di gonouꞌ eleꞌmizi milalo.
12 Isan imih kwanunuw uma tehahahar kwana’awanfairen, naatu a hiririm ra’iyemih kwabiwa’an kwanabat gewas.
13 Neꞌmine igi lutine neꞌmo monoꞌ akaloꞌ volosa neivo ma lengikuꞌ ve ma lingine lutineꞌmi gizeneꞌve goloso o vivo minave lingine nene gopo aka mili vami aꞌmidoꞌ lamini nivi lamineꞌ ilizangumuꞌ nene aka lamineꞌ di hehe li vi minilo.
13 A i namutufor efatut kwanan, saise sabuw afa ah umah ririmih naatu kiyatabirih kwa hi’ufnuni tenan boro men hinawasdidir hinare, baise kwane i boro hai fair hinab maiye hini’ufnuni.
14 Idoꞌ lengikuꞌ lovo lolize nene sotoꞌ ogalive li eveneꞌ mukita hongu monovo nene igi mili ngelebizi minilizangumuꞌ nene amuzo milalo. Idoꞌ ve ma ingine Oꞌmosoꞌmi evenelelite di minilizaniꞌ monovo lisiheꞌ lamineꞌ nene engita nomivo minaaꞌ nave nene Guvelesi ve mo ningamilizaniꞌ nenako lingine hongu monovo igi mili ilizadotiꞌ nene Oꞌmosoꞌmi evenele nounako li monovo lisiheꞌ laminetokovoꞌ eꞌmeto volone li amuzo mili minilo.
14 Kwanasinaftobon taituwa bairi tufuwamaim kwanama, naatu kwanayasairi kakafiyinamaim kwanama. Anayabin orot yait ana yawas men ya’asair kakafiyinamaim ema’am Regah ana yumat boro men na’itin.
15 Oꞌmosolatiꞌ nasahiliꞌ lamineꞌ nene lengiꞌ zuho malite ningi huli aka maloꞌ vikelizave li ge gizebo o-nede ne gizebo o-gede li minilo. Idoꞌ lengiꞌ zuho maliꞌmo lengiꞌ vovotinguꞌ mino za maliꞌmo gihile ekeseꞌ ineꞌ izaaꞌ neineꞌ neꞌmino mino monovo goloso ato atoꞌ do sotoꞌ ogo lengita geni do sotoꞌ o-lengedo neivo lengikutiꞌ eveneꞌ lingela mukiꞌ nene aꞌmineꞌmine igi monovo goloso dikevo lutine do gopo ogalive li gizebo lekeseve igi minilo.
15 Mata toniwa’an gewas, men yait ta God ana manaw ana kabeberane namatabiramih. Kwana’itin gewas men yait ta kwa wanawanamaim ihitutu na’atube ub nakufaifaiy, naatu ana fafa’amaim sawar etei hinakokoramih.
16 Idoꞌ lengikutiꞌ veneꞌ vemohoꞌ gopoꞌnapa ingi monikelizave. Idoꞌ lengikutiꞌ eveneꞌ ma Esauꞌ neꞌmine mini Oꞌmosomuꞌ gaꞌine molavo me misubouꞌ initekumukovoꞌ gili minikelizave li ge gizebo o-nede ne gizebo o-gede li minilo. Esauꞌ aza nene Isakaꞌ ganaꞌ gipele mino melehidoꞌ medelo mino melehi initeꞌvelokisi nene medelo minelidoꞌ minineꞌza gamene ma aꞌmine uvoloho Esauꞌ aza gaꞌna helo nakunolo Zakoboꞌ nosoꞌ niteꞌ gize vataꞌ ogo minineꞌ nenako aꞌmingutiꞌ nene linge ma nemavo nalongisi ve lo haza misubouꞌ initeꞌ nosoꞌ nitetoꞌ nene melehidoꞌ medelo minelineꞌ moꞌmosiꞌve nene nakunolo Zakoboꞌni eme molaniꞌ ve. Ee, Esauꞌ aza Oꞌmosomuꞌ gala molavo me misubouꞌ initekumukovoꞌ gele minive mino haza nosoꞌ niteꞌ nene gamene hamokovoꞌ nalosa idoꞌ nene initeꞌ naba melehidoꞌ medelo minelineꞌ moꞌmosiꞌve nene Zakoboꞌni imineꞌ ve.
16 Kwana’itin gewas men yait ta na’in nisesebar kwanekwanemih, o Esau sisinaf na’atube nasinaf koun God nitinimih. Anayabin Esau bay tew ta’imonamaim kek ai’in hai onowaten sawar tutufin etei bora’ah tain itin.
17 Emavo Zakoboꞌ ezeloꞌ medelo minavo alingeꞌ meleho aza ganaꞌve noꞌnohoꞌ ize-delineꞌ noꞌnohoꞌ nene Zakoboꞌni ize-davo Esauꞌ aza meꞌneho noꞌnohoꞌ nene do tineꞌ molo neniꞌ noꞌnohoꞌ ize-nedelive lo ive ogo lulo do velepeꞌ izelineꞌ aka viseꞌ ogo minineꞌza ma ningamivo meleho aza Esauꞌ gamaziꞌve gele hulineꞌ nene lingine mo gili nizaniꞌ ma neize. Nemuꞌ nene lingine eze ineꞌ neꞌmine amilo.
17 Naatu sawar abisa uf himamatar i kwaso’ob, Esau tamah ana baigegewasin isan erererey auman bifefeyan tamah rutawiy. Anayabin abisa marasika sisinaf men dogor baikitabir bai.
18 Lingine Oꞌmosola igi giꞌmizaniꞌ nene Isilaeleꞌ aleve leliꞌ avotemote Sinae golola louꞌ gamazi lo huko-ngidineꞌ dalisa vanguꞌ sotoꞌ ogo minineꞌ initeꞌ neꞌmidoꞌ nene lingine ma amave. Ingine ha veꞌinedunukovoꞌ ningi idoꞌ gaꞌinedunukovoꞌ gililizaniꞌ initeꞌ nevoꞌminevoꞌ neidoꞌ aniꞌ ma neive. Ee, ingine Sinae golola vadoꞌ nene oloꞌ gulumo ogo minivo idoꞌ litiꞌmuso goloso izo minivo idoꞌ hepeꞌ naba mumu gehe gehe ogo elo minivo
18 Kwa i men kwana oyaw an kwatit Israel sabuw sawar hi’i’itin na’atube kwa’itinimih. Anayabin Israel sabuw hina oyaw Sinai anamaim hititit ana veya wairaf in bitakir hi’itin, gugumin kakafin anababatun hi’itin, wowog gagamin maiyow re’er hi’itin. Naatu nidun hinonowar i
19 idoꞌ pikuli neꞌmo nolo naba molo minivo idoꞌ Oꞌmosoꞌmo gamazi livo gilave nete nolo nene gilangumuꞌ golise gili gamazi gohi ma lelitoꞌ lisiheꞌ ogo lo lemamilive li amuzo mili Moseꞌni li-imaniꞌ.
19 tour nidun hinowar, naatu orot fanan hinonowar ana veya yah birubir fafar Moses hi’u, “Orot ku’otan aki men akokok tur ta nao maiye ananowar.”
20 Idoꞌ Oꞌmosoꞌmo tiꞌ lo lo huko-ngidineꞌ nemuꞌ ngemengingi goloso izineꞌ: Aꞌmine Sinae golola vi lisi gililiza initepe evenepe nene mo geheni huli huliꞌ igi ngibili hililizave. Idoꞌ evenekovoꞌ nevoba ize gulo nesi aꞌmida vi lisi gililizaniꞌ nene mo ngibili hililizave lo lineꞌ.
20 Anayabin God ana ofafar tur fokarin iti na’atube eo isan i hibir, “Bobaituw ta nan iti oyaw sisibinamaim natit nabubutubun na’at kabayamaim kwanarab namorob.”
21 Ee, ingine ninganiꞌ initeꞌ nene ngemengingi izaaꞌ initeꞌ atoliꞌmine goloso minavo Moseꞌ aza nehelele goloso izavo luvoluvo zaloꞌ do nouve lo lo-ngimineꞌ.
21 Abisa matahimaim hi’i’itin i hai bir ra’at, Moses auman ana bir ra’at eo, “Ayu iti sawar aitin abir au umau teo’oror.”
22 Ee, lingine nene avotemotida Sinae golola ngemengingi initeꞌ sotoꞌ o ngimineꞌ neꞌmidoꞌ nene ma vamave. Asi aꞌmine ngemengingi initeꞌ ivileꞌ ogo lamineꞌ goloso minineꞌ initetoꞌ ikeniꞌ neive. Idoꞌ Zelusalemi numuno ebekuꞌ minineꞌ golo Zaioni neꞌmine minevoꞌ minevoꞌ Oꞌmosoꞌmi numuno ebeꞌ Zelusalemi neꞌmino Okulumokuko minineꞌ numuno ebekuꞌ Zaioni golo mala nene lingine mo imi hilikeve. Idoꞌ angeloꞌ tauseni tauseni neꞌminete zegeꞌ zegeꞌ igi ngolize izi minadasi
22 Baise boun kwa i kwana oyaw wabin Zion imaim kwatit, God wanatowan ma’ama’anin ana bar ana merar, mar ana Jerusalem, tounamatar kou’ay gagamin na’in dones na’atube tibiyasisir wanawanah kwarun bairi kwabiyasisir.
23 idoꞌ Oꞌmosoꞌmo noꞌnohoꞌ ize-ngedelineꞌ izipahala Okulumoꞌ ebeꞌ ngemelingumuꞌ guliveꞌine Okulumokuꞌ gize molave engiꞌ muliseukisi nene mo imi hilikeve. Idoꞌ eveneꞌ mukiliti Oꞌmoso leliꞌ zaasi naba minidasi idoꞌ ve lisiheꞌ neꞌmine mo hilikevo sikalahuꞌine Oꞌmosoꞌmo mudise ngeleꞌmize lamineꞌ ogavo nizada nesi nene mo imi hilikeve.
23 Kwa i kwana God natunatun ai’in hai yasisir wanawanan kwarun, natunatun wabih maramaim hikikirum, kwa i kwana sabuw etei hai baibatiyenayan ana God biyan kwanatit. Naatu sabuw gewasih ayubih kouksouwen hibaika tema’am biyah kwatit.
24 Idoꞌ lelikisi Oꞌmososi kuku holo-ledo gamazi hulo voleloꞌ meloꞌ o-ledo Oꞌmosoꞌmo gamazi lamineꞌ gosohoꞌ lo huko-lidineꞌ lo-do ogo limive Izesuda nesi imi hilikevo vaniseꞌve lutidoꞌ hibiꞌ izo hulineꞌ gelavo minikeve. Kainiꞌ aza Abeliꞌni bele hilineꞌ vaniseꞌve nene misubouꞌ doꞌmozavo Oꞌmosoꞌmo ningo Kainiꞌni nene lihime imineꞌza Izesuꞌni bili hilaniꞌ vaniseꞌve nene ningo lihime lemamo isete izineꞌ nenako aꞌmine vaniseꞌve neꞌmo gono daniꞌ nene Abeliꞌ vaniseꞌmo gono daniꞌ nene ivileꞌ ogosa gono lamineꞌ daniꞌ ve. Neꞌmo lingine nene mo aꞌminguꞌ imi hilikeve. Idoꞌ lingine aꞌminguꞌ nene mo imi hilikenako nemuꞌ nene Oꞌmosoꞌmo nasahiliꞌ o-ledo hize eleꞌ o-ledaaꞌ neineꞌ nene lengikutiꞌ ve malite ningi huli monovo goloso lengiꞌ vovotinguꞌ di sotoꞌ ikelizave li gizebo lamineꞌ igi minilo.
24 Kwana Jesu obaibasit boubun ana foun batayan biyan kwatit naatu rara boubun suware’er i igewasin kwanekwan men Abel ana rara na’atube.
25 Ee, Oꞌmosoꞌmi gamazi Izesuꞌ lo-lingimineꞌ nene hulikelizaze. Gizebo lamineꞌ igi minilo. Ingine Oꞌmosoꞌmi gamazi misubouꞌ mene Moseꞌ lo-ngimineꞌ gili hulave nene Oꞌmosoꞌmo ngebelelingutiꞌ olovoꞌ igi golise viliza akaꞌine ma minamivo aza lihime ngemaaꞌ neineꞌ nenako nemuꞌ Oꞌmosoꞌmi gamazi nene Okulumokutiꞌ lo-limineꞌ nenako gele huloloneꞌ nene laza Oꞌmosoꞌmo lihime lemelingutiꞌ nene mo kekeꞌ ngelo olovoꞌ amolosunako nemuꞌ nene aꞌmine gamazi nene gili hulikelizaze. Gizebo lamineꞌ igi minilo.
25 Kwana’itin gewas God abisa boun eo kwananowar, men kwanakwahir. Anayabin sabuw iyab marasika oyaw anamaim Moses eo hinowar fanan hisasair i baimakiy men kafa’imo hihaiwimih. Naatu boun God fanan i mutufor marane re eo tanonowar, baise kwanitafasar fanan kwanasasair na’at, kwa i kwamorob sawar. Baimakiy kakafin anababatun boro men karam kwanahaiw!
26 Moseꞌ Sinai gololoꞌ dizo minineꞌ gameneuꞌ nene Oꞌmosoꞌmo gamazi nolo-imivo nolo neꞌmo misubo nene do moꞌmongoꞌ ineꞌ ve. Idoꞌ Oꞌmosoꞌmo idise tiꞌ lo lo huko neineꞌ ma neive: Iheꞌ initeꞌ mukiꞌ nene gamene hamokovoꞌ ma do moꞌmongoꞌ olosuve. Idoꞌ misubovoꞌ nevoba okulumoꞌ nesi do moꞌmongoꞌ olosuve lo lineꞌ ve.
26 Oyaw Sinai anamaim i fananawat eo, me etei i’uruyuy, baise boun it ata veya’amaim ana omatanen hikirum inu’in na’atube boro namatar, “Veya ta boro men me akisin aniyuwiyuw, baise mar tafaram etei boro aniyuwiyuw.”
27 Idoꞌ initeꞌ mataꞌ nene gohi do moꞌmongoꞌ olosuve lo lineꞌ nene aza initeꞌ mataꞌ mukiꞌ do sotoꞌ muluvoniꞌ nene do moꞌmongoꞌ ogo do hulokuvo moꞌmongoꞌ ami minilizaniꞌ initekovoꞌ nene ha miniviꞌ miniviꞌ ilisave lo gele mino do moꞌmongoꞌ ilingumuꞌ lineꞌ ve.
27 Tur mar ta’imon i bebeyan i’obaiyit taitin, God umanamaim abisa eo himatar tema’am boro etei niyuwiyuw hai efan hinasa’iren. Baise sawar abisa wanatowan ma’amih bimataren boro hai efanika hinama.
28 — ausente —
28 Imih God ana merar tanay anayabin, it i God ana aiwobomaim tarun, nati efan God boro men niyuwiyuw. Imih God tanifai tanabora’ara’ah ata not tutufin etei kakaf bir auman.
29 — ausente —
29 Anayabin ata God i turobe tafaram gurusenayan ana wairaf.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Hebreus 12, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.