Mateus 5

Diʼll danʼ nsaʼa yel nban (El Nuevo Testamento en el Zapoteco de Yalálag) (ZPUNT) vs NAA

Sair da comparação
NAA Nova Almeida Atualizada 2017
1 Ka breꞌe Jesúsenꞌ beꞌnn zan ba ndop rao yaꞌn, naꞌ bllieꞌ naꞌze, naꞌ beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ, jabiꞌy akeꞌ ganꞌ llieꞌn.
1 Ao ver as multidões, Jesus subiu ao monte. Ele se assentou e os seus discípulos se aproximaram dele.
2 Naꞌll bzoraweꞌ bzejnieꞌreꞌ leakeꞌ, bneꞌe:
2 Então ele passou a ensiná-los. Jesus disse:
3 —Nbaraz ke beꞌnn kaꞌ llakbeꞌe akreꞌ yallj akreꞌ gakrén Diosenꞌ leakeꞌ, le leakeꞌn nak Diosenꞌ txhen beꞌnn llnebiaꞌ.
3 — Bem-aventurados
4 ’Nbaraz ke beꞌnn kaꞌ llakyaꞌch akreꞌ, le leakeꞌn weꞌe Diosenꞌ yel llxhenraꞌll ke akeꞌ.
4 — Bem-aventurados
5 ’Nbaraz ke beꞌnn kaꞌ llexjraꞌll akeꞌ, le leakeꞌn gon Diosenꞌ rallnaꞌa akeꞌ doxhen danꞌ bchebeꞌ goneꞌ ke akeꞌ.
5 — Bem-aventurados os mansos,
6 ’Nbaraz ke beꞌnn kaꞌ llon ka beꞌnn llbil don, nench gak akeꞌ beꞌnn wen rao Diosenꞌ, le Dios naꞌn gon kanꞌ zeraꞌll akeꞌn.
6 — Bem-aventurados
7 ’Nbaraz ke beꞌnn kaꞌ llayaꞌchraꞌll akeꞌ beꞌnne, kaꞌkze gon Diosenꞌ ke leakeꞌ yeyaꞌchraꞌlleꞌ leakeꞌ.
7 — Bem-aventurados
8 ’Nbaraz ke beꞌnn kaꞌ ba bayib lo raꞌlldaꞌo akeꞌ, le leakeꞌn yereꞌe akreꞌ Diosenꞌ.
8 — Bem-aventurados
9 ’Nbaraz ke beꞌnn kaꞌ llabeklli akeꞌ beꞌnn dile, le Diosenꞌ wazaꞌkreꞌ leakeꞌ ka xhiꞌnneꞌ.
9 — Bem-aventurados
10 ’Nbaraz ke beꞌnn kaꞌ chaꞌ llallayrao akeꞌ, naꞌ llsaꞌkziꞌ akeꞌ leakeꞌ ni ke da wen naꞌ llon akeꞌ rao Diosenꞌ, leakeꞌn gak Diosenꞌ txhen beꞌnnenꞌ llnebiaꞌn.
10 — Bem-aventurados
11 ’Nbaraz ke reꞌ chaꞌ danꞌ llonliraꞌllre nadaꞌn ziꞌchiꞌll beꞌnne reꞌ, naꞌ wsaꞌkziꞌ akeꞌ reꞌ, chirjlaꞌll akeꞌ diꞌll wenraꞌll keré.
11 — Bem-aventurados são vocês quando, por minha causa, os insultarem e os perseguirem, e, mentindo, disserem todo mal contra vocês.
12 Leyewé lesó nbaraz, le Dios naꞌkze goneꞌ da wen keré kate yellinre ganꞌ llieꞌn. Kanꞌ llon aksreꞌ reꞌ naꞌ, kaꞌkze ben xozxtaꞌo akeꞌ kaꞌ ren beꞌnn kaꞌ beꞌe xtiꞌll Diosenꞌ kanaꞌ.
12 Alegrem-se e exultem, porque é grande a sua recompensa nos céus; pois assim perseguiram os profetas que viveram antes de vocês.
13 ’Reꞌ nakre ka zeꞌde rao beꞌnn kaꞌ llaꞌa yellrionꞌ. Zeꞌdenꞌ naken wen, bixha chaꞌ zeꞌd naꞌ ba bde ke bill naken znaꞌ, ¿akxha gonllon nench yeyaken znaꞌ da yobre? Billbi de gónellon, naꞌ choꞌnnllon wrej wchekw beꞌnn len.
13 — Vocês são o sal da terra; ora, se o sal vier a ser insípido, como lhe restaurar o sabor? Para nada mais presta senão para, lançado fora, ser pisado pelos homens.
14 ’Naꞌ reꞌ nakre ka beniꞌ da llseniꞌ ke yeolol beꞌnne. Naꞌ nakre ka to yell da lliꞌ to rao yaꞌ, naꞌ yeololte beꞌnne llreꞌe akreꞌn.
14 — Vocês são a luz do mundo. Não se pode esconder uma cidade situada no alto de um monte.
15 Notno waꞌl to da wseniꞌ, naꞌ siꞌzeꞌ to da wdoꞌseꞌn, zan wzeꞌen sibe nench wseniꞌn ke yeolol beꞌnn llaꞌa lo yoꞌ.
15 Nem se acende uma lamparina para colocá-la debaixo de um cesto, mas num lugar adequado onde ilumina bem todos os que estão na casa.
16 Naꞌ ka nak reꞌ llayaꞌl soteze sore gonre da wen nench reꞌe beꞌnne, naꞌ kaꞌ weꞌrao akeꞌ Xallo Dios beꞌnn zo yebá.
16 Assim brilhe também a luz de vocês diante dos outros, para que vejam as boas obras que vocês fazem e glorifiquem o Pai de vocês, que está nos céus.
17 ’Bi gákere chaꞌ nadaꞌ zaꞌa walanaꞌ ley danꞌ bzoj da Moisésenꞌ, naꞌ danꞌ bzoj yezikre beꞌnn kaꞌ beꞌe xtiꞌll Diosenꞌ kanaꞌ. Zaꞌa nench gok kanꞌ llia yeolol xtiꞌll Diosenꞌ danꞌ bzoj beꞌnn kaꞌ.
17 — Não pensem que vim revogar a Lei ou os Profetas; não vim para revogar, mas para cumprir.
18 Da likzenꞌ te ke yellrio ni, ren da kaꞌ llreꞌllo leꞌ yebá naꞌ, naꞌ niaꞌ, ni raꞌt danꞌ nyoj leꞌ ley naꞌ, bi gak yeranen, gaktelle yeolol danꞌ nllia Diosenꞌ biaꞌa gak.
18 Porque em verdade lhes digo: até que o céu e a terra passem, nem um i ou um til jamais passará da Lei, até que tudo se cumpra.
19 Ke len naꞌ notezre chaꞌ bi gonre kanꞌ llian naꞌ, laꞌkze chaꞌ naken le zerao da daꞌo, naꞌ leskaꞌ chaꞌ wroeꞌre beꞌnn yobre bi chejleꞌ ke leyenꞌ, bi nakre beꞌnn brao ke ganꞌ llia Diosenꞌ llnebieꞌ. Naꞌ notezre chaꞌ gonre kon kanꞌ llian naꞌ, lekze kaꞌ chaꞌ wroeꞌre beꞌnn yobre gon akeꞌ kanꞌ nen naꞌ, Dios beꞌnnenꞌ zo yebá naꞌ llnebieꞌ, nneꞌe nakrenre beꞌnn brao.
19 Aquele, pois, que desrespeitar um destes mandamentos, ainda que dos menores, e ensinar os outros a fazer o mesmo, será considerado mínimo no Reino dos Céus; aquele, porém, que os observar e ensinar, esse será considerado grande no Reino dos Céus.
20 Niaꞌ reꞌ, chaꞌ bi wchaꞌa yichjraꞌlldaꞌorenꞌ nench gakllen wen rao Diosenꞌ, kerke kanꞌ nak ke beꞌnn fariseo kaꞌ, naꞌ beꞌnn kaꞌ llsedre ke ley danꞌ bzoj da Moisésenꞌ, bi yellinre yebá ganꞌ llia Diosenꞌ llnebieꞌ.
20 Porque eu afirmo que, se a justiça de vocês não exceder em muito a dos escribas e fariseus, jamais entrarão no Reino dos Céus.
21 ’Bakze nnézere kanꞌ bzejnieꞌ da Moisésenꞌ beꞌnn kaꞌ bllaꞌa kanaꞌ, bneꞌe: “Nono gotre. Naꞌ chaꞌ no gote lwellj beꞌnnache, koxchis kaꞌ wchoy akeꞌ akre gon akeꞌ keꞌe.”
21 — Vocês ouviram o que foi dito aos antigos: “Não mate.” E ainda: “Quem matar estará sujeito a julgamento.”
22 Naꞌ nadaꞌ llepaꞌ reꞌ, chaꞌ llakllaꞌre lwellj beꞌnnachre, Diosenꞌ goneꞌ yel koxchis keré. Naꞌ notezeꞌ chaꞌ ziꞌchiꞌll lwelljeꞌ, llayaꞌl gon beꞌnn kaꞌ llnebiaꞌn yel koxchis ke akeꞌ. Naꞌ notezeꞌ chaꞌ llaꞌd diꞌll lwelljeꞌ, waseꞌl Diosenꞌ leꞌe lo yiꞌ gabil.
22 Eu, porém, lhes digo que todo aquele que se irar contra o seu irmão estará sujeito a julgamento; e quem insultar o seu irmão estará sujeito a julgamento do tribunal; e quem o chamar de tolo estará sujeito ao inferno de fogo.
23 ’Naꞌ chaꞌ kat zere lo yodaꞌon nench weꞌre bi danꞌ lleꞌnere weꞌre weꞌraore Diosenꞌ, naꞌ lljadinraꞌllre bdilrenre to beꞌnn lwelljre,
23 Portanto, se você estiver trazendo a sua oferta ao altar e lá se lembrar que o seu irmão tem alguma coisa contra você,
24 naꞌze llayaꞌle wkwaꞌnnre choll danꞌ noꞌxre, naꞌll lljayeꞌxhenre beꞌnnenꞌ. Yeyoll naꞌ wak lljwaꞌre danꞌ llayaꞌl weꞌre Diosenꞌ.
24 deixe diante do altar a sua oferta e vá primeiro reconciliar-se com o seu irmão; e então volte e faça a sua oferta.
25 ’Kate to beꞌnne gaweꞌ xhia keré rao koxchis, chak yoꞌre nez naꞌ, lewiá akre koꞌre xhnneze, naꞌ yezorenreꞌ wen nench bi lljweꞌe reꞌ yoraꞌo. Chaꞌ bi broꞌre xhnneze rao nezenꞌ zejrenꞌ, ka llinre rao koxchisenꞌ, goneꞌ reꞌ rao naꞌa xaꞌy kaꞌ, naꞌ koꞌ akeꞌ reꞌ lo rill ya.
25 — Entre em acordo sem demora com o seu adversário, enquanto você está com ele a caminho, para que o adversário não entregue você ao juiz, o juiz entregue você ao oficial de justiça, e você seja jogado na prisão.
26 Diꞌll li llepaꞌ reꞌ, kere wabejeꞌ reꞌ chaꞌ bi chixhjre doxhen danꞌ llbaꞌyre.
26 Em verdade lhe digo que você não sairá dali enquanto não pagar o último centavo.
27 ’Ba breꞌkzere ley danꞌ bzoj da Moisésenꞌ nen: “Bi tarenre noꞌr yobre beꞌnn bi nak noꞌr keré.”
27 — Vocês ouviram o que foi dito: “Não cometa adultério.”
28 Naꞌ nadaꞌ llepaꞌ reꞌ, noteze beꞌnne chaꞌ llwieꞌ to noꞌre, naꞌ llzeraꞌlleꞌ leꞌe, ba llonkzeꞌ da xhinnjenꞌ lo raꞌlldaꞌweꞌ, rebze ba llonkzeꞌ ka beꞌnn kaꞌ llzoa xto akeꞌ.
28 Eu, porém, lhes digo: todo o que olhar para uma mulher com intenção impura, já cometeu adultério com ela no seu coração.
29 ’Naꞌ chaꞌ yejraore chaꞌwenꞌ llonen nench gonre da xhinnje, wenre chenak kwejre yejraorenꞌ naꞌ lljachoꞌnnren, kerke da gonre da xhinnjenꞌ. Wenre chenak kweyiꞌ to yejraorenꞌ, kerke da kweyiꞌ doxhenre lo yiꞌ gabilenꞌ ni ke len.
29 — Se o seu olho direito leva você a tropeçar, arranque-o e jogue-o fora. Pois é preferível você perder uma parte do seu corpo do que ter o corpo inteiro lançado no inferno.
30 Naꞌ chaꞌ naꞌrenꞌ chaꞌwenꞌ lleꞌnen xoben reꞌ gonre da xhinnje, wenre chenak wchoyren naꞌ lljachoꞌnnren, kerke da gonre da xhinnjenꞌ. Wenre chenak kweyiꞌ to naꞌrenꞌ, kerke da kweyiꞌ doxhenre lo yiꞌ gabilenꞌ ni ke len.
30 E, se a sua mão direita leva você a tropeçar, corte-a e jogue-a fora. Pois é preferível você perder uma parte do seu corpo do que o corpo inteiro ir para o inferno.
31 ’Lekze nnézere ley danꞌ bzoj da Moisésenꞌ nen: “Noteze beꞌnn yeraꞌa ren noꞌr keꞌe, llayaꞌl chas to da weꞌe diꞌll baraꞌ akeꞌn.”
31 — Também foi dito: “Aquele que repudiar a sua mulher deve dar-lhe uma carta de divórcio.”
32 Naꞌ nadaꞌ llepaꞌ reꞌ noteze beꞌnn llaraꞌreneꞌ noꞌr keꞌen, naꞌ chaꞌ bibi doꞌl de ke noꞌrenꞌ dareneꞌ beꞌnn yobre, rao da nxhollenꞌ llzoeꞌ leꞌe, lloneꞌ nench sorén noꞌrenꞌ ye to beꞌnn bi nak xhyiweꞌ. Naꞌ noteze beꞌnn yechaynaꞌreneꞌ to noꞌre beꞌnn baraꞌa ren beꞌnn keꞌe, rebze da xhinnjenꞌ gonkzeꞌ ka danꞌ llonkze beꞌnnenꞌ darén xhoꞌr beꞌnne.
32 Eu, porém, lhes digo: quem repudiar a sua mulher, exceto em caso de relações sexuais ilícitas, a expõe a se tornar adúltera; e aquele que casar com a repudiada comete adultério.
33 ’Naꞌ leskaꞌ ba nnézkzere ka danꞌ bzejnieꞌ da Moisésenꞌ da xozxtaꞌollo kaꞌ kanꞌ golleꞌ leakeꞌ: “Góntere chaꞌ bi danꞌ bchebre gonre rao Xanllo Diosenꞌ.”
33 — Vocês também ouviram o que foi dito aos antigos: “Não faça juramento falso, mas cumpra rigorosamente para com o Senhor o que você jurou.”
34 Naꞌ nadaꞌ niaꞌ reꞌ, bi waꞌlrizre Diosenꞌ nere: “Yebá naꞌ llzoaꞌ diꞌll linꞌ lloaꞌa”, kat bi da gonre, le yebá naꞌn zo Diosenꞌ llnebieꞌ.
34 Eu, porém, lhes digo: não jurem de modo nenhum; nem pelo céu, por ser o trono de Deus;
35 Naꞌ bi nnerizre: “Yellrio ninꞌ llzoaꞌn diꞌll linꞌ lloaꞌa”, le yellrionꞌ ke Dios naꞌkzenꞌ. Naꞌ bi nnere: “Jerusalén naꞌ llzoaꞌn diꞌll linꞌ lloaꞌa”, le naken yell ke Dios beꞌnn nake le zerawe beꞌnne llnebiaꞌ.
35 nem pela terra, por ser estrado de seus pés; nem por Jerusalém, por ser a cidade do grande Rei.
36 Naꞌ bi nnere: “Yichjaꞌ ni llzoaꞌn diꞌll linꞌ lloaꞌa”, le bi gak gonre nench yich yichjrenꞌ yeyaken da lliche o chaꞌ yeyaken da gasje.
36 Não jure pela sua cabeça, porque você não pode fazer com que um só cabelo fique branco ou preto.
37 Kat nnere waken, waksen naꞌ; naꞌ chaꞌ nere bi gaken, bi gaksen naꞌ. Le billre diꞌll da nnere nench chejleꞌ akeꞌ ke reꞌ bi naken wen.
37 Que a palavra de vocês seja: Sim, sim; não, não. O que passar disto vem do Maligno.
38 ’Nnézere ley danꞌ bzoj da Moisésenꞌ nen: “Chaꞌ to beꞌnn goneꞌ ziꞌ yejraorenꞌ, wak wayonre ziꞌ yejraweꞌn, naꞌ chaꞌ to beꞌnne wxoꞌpeꞌ to layrenꞌ, wakse yexoꞌpre to layeꞌn.”
38 — Vocês ouviram o que foi dito: “Olho por olho, dente por dente.”
39 Naꞌ nadaꞌ niaꞌ reꞌ: Bi wllonre wsaꞌkziꞌ beꞌnne reꞌ. Chaꞌ to beꞌnne kapeꞌ xaꞌyre, lewzé da ye chlaꞌn kapeꞌn.
39 Eu, porém, lhes digo: Não resistam ao perverso. Se alguém lhe der um tapa na face direita, ofereça-lhe também a face esquerda.
40 Chaꞌ to beꞌnne llakyollreneꞌ reꞌ, naꞌ lleꞌnreꞌ wkeꞌe xhare, leweꞌe latje wkaꞌrenteꞌ xhadon kerénꞌ.
40 Se alguém quer processar você e tirar-lhe a túnica, deixe que leve também a capa.
41 Naꞌ chaꞌ to beꞌnn goneꞌ bien chejrenreꞌ waꞌre no yoaꞌ keꞌen do achj hor, lechejreneꞌ lewaꞌn chop ka ton neꞌe naꞌ.
41 Se alguém obrigar você a andar uma milha, vá com ele duas.
42 Naꞌ chaꞌ bi danꞌ llnnabe beꞌnne reꞌ, chaꞌ naken zi da weꞌre, leweꞌn; lekwej chaꞌ bi danꞌ llnnabeꞌ kwejreꞌ.
42 Dê a quem lhe pede e não volte as costas ao que quer lhe pedir emprestado.
43 ’Naꞌ lekze ba nnézere ley kerénꞌ llian: “Llayaꞌl llieꞌre beꞌnn lwelljre, naꞌ wiere beꞌnn llwie reꞌ.”
43 — Vocês ouviram o que foi dito: “Ame o seu próximo e odeie o seu inimigo.”
44 Naꞌ nadaꞌ niaꞌ reꞌ, llayaꞌl llieꞌre beꞌnnenꞌ llwie reꞌ, naꞌ llayaꞌle nnabre rao Dios gak wen ke no beꞌnne ziꞌchiꞌll reꞌ. Legón wen ke beꞌnne llwie reꞌ, leyelwill Dios nench gak wen ke no beꞌnn llsaꞌkziꞌ reꞌ.
44 Eu, porém, lhes digo: amem os seus inimigos e orem pelos que perseguem vocês,
45 Chaꞌ kaꞌ gonre, llroeꞌkzere nakre xhiꞌnn Dios beꞌnnenꞌ llia yebá. Le Leꞌen lloneꞌ llraꞌ will nench llseniꞌn ke beꞌnn wen ak, naꞌ ren ke beꞌnn wen da xhinnj ak. Naꞌ leskaꞌ lloneꞌ llak yejw ke beꞌnn wen ren ke beꞌnn wen da xhinnj ak.
45 para demonstrarem que são filhos do Pai de vocês, que está nos céus. Porque ele faz o seu sol nascer sobre maus e bons e vir chuvas sobre justos e injustos.
46 Naꞌ chaꞌ reꞌ llieꞌre chraoze beꞌnne llieꞌ reꞌ, naꞌ bi llieꞌre beꞌnn yobre, ¿bixha da wen gon Diosenꞌ kerénꞌ? Le kaꞌkze llon beꞌnn wachixhj kaꞌ.
46 Porque, se vocês amam aqueles que os amam, que recompensa terão? Os publicanos também não fazem o mesmo?
47 Naꞌ chaꞌ no biꞌch lwelljre kaꞌze llwapre lliox, ¿llákere chaꞌ wen naꞌ llonre kaꞌ? Bi naken wen kaꞌ, le kaꞌn llon beꞌnn kaꞌ bi nombiaꞌ Dios.
47 E, se saudarem somente os seus irmãos, o que é que estão fazendo de mais? Os gentios também não fazem o mesmo?
48 Zan llayaꞌl gakre beꞌnn wen beꞌnn chaꞌo kon noteze beꞌnne, kanꞌ nak Xallo Dios beꞌnn zo yebá nakeꞌ beꞌnn wen beꞌnn chaꞌo.
48 Portanto, sejam perfeitos como é perfeito o Pai de vocês, que está no céu.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 5, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.