Mateus 18
Yalálag Zapotec NT (ZPU_TBL) vs NAA
1 Naꞌll jak beꞌnn kaꞌ non Jesúsenꞌ txhen jabiꞌy akeꞌ kwiteꞌn, lle akeꞌ Leꞌe: —¿Nore netoꞌ gaklltoꞌ beꞌnn brao kat gon Dios beꞌnnenꞌ llia yebánꞌ nnebiaꞌo?
1 Naquela hora, os discípulos se aproximaram de Jesus e perguntaram: — Quem é o maior no Reino dos Céus?
2 Naꞌll goxh Jesúsenꞌ to bidaꞌo, naꞌ bzeꞌebeꞌ kllol akeꞌn.
2 E Jesus, chamando uma criança, colocou-a no meio deles
3 Naꞌll lleꞌe leakeꞌ: —Da li niaꞌ reꞌ, notezre chaꞌ bi wchaꞌa yichjraꞌlldaꞌore, naꞌ wayakre ka to bidaꞌo, kbat gakre Diosenꞌ txhen beꞌnnenꞌ llnebiaꞌn.
3 e disse:
4 Noteze beꞌnne chaꞌ yeyakeꞌ ka bidaꞌo ni, naꞌ waxhexjraꞌlleꞌ rao Diosenꞌ, naꞌllenꞌ gakeꞌ beꞌnn brao ke Diosenꞌ beꞌnnenꞌ llnebiaꞌ.
4 Portanto, aquele que se humilhar como esta criança, esse é o maior no Reino dos Céus.
5 Naꞌ noteze beꞌnne gonreꞌ bidaꞌo ak wen ka bidaꞌo ni, danꞌ llonliraꞌllbeꞌ nadaꞌ, nadkzaꞌn llonreꞌ wen.
5 E quem receber uma criança, tal como esta, em meu nome, é a mim que recebe.
6 ’Noteze beꞌnne goneꞌ bix to bidaꞌo ki nxenraꞌll nadaꞌ gonbeꞌ da xhinnj, nakteren wen naꞌ, wchej akeꞌ yeneꞌ to yej yiche, naꞌ wzaꞌl akeꞌ leꞌe lo nisdaꞌo, kerke da goneꞌ nench gon to bidaꞌo ki da xhinnj.
6 — E, se alguém fizer tropeçar um destes pequeninos que creem em mim, seria melhor para esse que uma grande pedra de moinho fosse pendurada ao seu pescoço e fosse afogado na profundeza do mar.
7 Nyaꞌchraz naken ke beꞌnnach danꞌ de da zan yellrio ni, da llkoꞌyelen beꞌnnachenꞌ gon akeꞌ da xhinnj, zan nyaꞌchraz ke beꞌnn llkoꞌyeleꞌ beꞌnne nench goneꞌ da xhinnje.
7 — Ai do mundo por causa das pedras de tropeço! Porque é inevitável que elas existam, mas ai de quem é responsável por elas!
8 ’Ke len naꞌ, chaꞌ niaꞌnaꞌrenꞌ llxhoben reꞌ, gonre da xhinnj, wenre chenak wchoyren, kerke da gonre da xhinnjenꞌ. Wenre yellinre ganꞌ de yel nban naꞌ, yallje chlaꞌ taꞌkre, naꞌ nlloy chlaꞌ niaꞌre, kerke da yeyejre lo yiꞌ gabilenꞌ nyaꞌtezre.
8 — Se a sua mão ou o seu pé leva você a tropeçar, corte-o e jogue fora; pois é melhor você entrar na vida manco ou aleijado do que, tendo duas mãos ou dois pés, ser lançado no fogo eterno.
9 Naꞌ chaꞌ yejraorenꞌ llxhoben reꞌ, gonre da xhinnj, wenre chenak kwejre raorenꞌ kerke da gonre da xhinnjenꞌ. Wenre yellinre ganꞌ de yel nban naꞌ, yallje chlaꞌ yejraorenꞌ, kerke yeyejre lo yiꞌ gabilenꞌ zo chop laꞌte yejraorenꞌ.
9 E, se um dos seus olhos leva você a tropeçar, arranque-o e jogue fora; pois é melhor você entrar na vida com um só dos seus olhos do que, tendo os dois, ser lançado no inferno de fogo.
10 ’Lewiachga bi gónere bidaꞌo ki nxenraꞌll nadaꞌ kaze. Ni niaꞌ reꞌ, angl kaꞌ llap aksebeꞌ, naꞌ niꞌt akseꞌ llwia akeꞌ rao Xaꞌ Diosenꞌ llia yebánꞌ.
10 — Fiquem atentos, para não desprezarem nenhum destes pequeninos! Porque eu afirmo a vocês que os anjos deles, lá nos céus, veem incessantemente a face de meu Pai celeste.
11 Le nadaꞌ Beꞌnn Gorj Radj Beꞌnnach, zaꞌa nench wasraꞌa beꞌnn kaꞌ ba nbeyiꞌ.
11 Porque o Filho do Homem veio salvar o que estava perdido.
12 ’¿Akxha gákere? Chaꞌ zo to beꞌnn nape to gayoa (100) xhiꞌr daꞌo, naꞌ chaꞌ nnit tobaꞌ, ¿bi wkwaꞌnneꞌ ba tapralj twalj kaꞌ (99), naꞌ lljadirjeꞌ badaꞌon bnit do radj yaꞌn?
12 — O que vocês acham? Se um homem tiver cem ovelhas, e uma delas se desgarrar, não deixará ele nos montes as noventa e nove, indo procurar a que se desgarrou?
13 Da li niaꞌ re, kat yellélerebaꞌn, yewereꞌ kwis ba ballelebaꞌ, kerke ba tapralj twalj kaꞌ, nna niꞌt naꞌ.
13 E, se consegue encontrá-la, em verdade lhes digo que ficará mais alegre por causa desta do que pelas noventa e nove que não se desgarraram.
14 Kaꞌkzenꞌ naken ke bidaꞌo ki. Xallo Dios beꞌnnenꞌ llia yebá naꞌ, bi lleꞌnreꞌ kweyiꞌ ni tobeꞌ.
14 Assim, não é da vontade do Pai de vocês, que está nos céus, que se perca um só destes pequeninos.
15 ’Chaꞌ to beꞌnn lwelljre goneꞌ to da xhinnj keré, lechej lelljeꞌreneꞌ diꞌll llopzre. Naꞌ chaꞌ wayakbeꞌreꞌ da xhinnjenꞌ beneꞌ, naꞌ wzenayeꞌ keré, ba bayonoꞌ beꞌnn biꞌchoꞌn gan naꞌ, chet kaꞌ.
15 — Se o seu irmão pecar contra você, vá e repreenda-o em particular. Se ele ouvir, você ganhou o seu irmão.
16 Naꞌ chaꞌ bi llejleꞌ diꞌllenꞌ lljeꞌrenreꞌn, wenre lewcheꞌe ye to chop beꞌnn lwelljre nench naꞌ reꞌe akreꞌ ba goꞌtyoere beꞌnnenꞌ yechaꞌa yel kanꞌ llon keꞌen.
16 Mas, se não ouvir, leve ainda com você uma ou duas pessoas, para que, pelo depoimento de duas ou três testemunhas, toda questão seja decidida.
17 Naꞌ chaꞌ bi wzenaykzeꞌ keré, naꞌ leweꞌe diꞌll kanꞌ lloneꞌn rao yeololre kanꞌ nakre lldop ll-llayre lloeꞌraore Diosenꞌ. Naꞌ chaꞌ bi wzenaykzeꞌ ke yeololre, bill gonreꞌ txhen. Wenre legoneꞌ ka to beꞌnn bi nxenraꞌll Dios, ka no beꞌnn wachixhje beꞌnn llon da xhinnj.
17 E, se ele se recusar a ouvir essas pessoas, exponha o assunto à igreja; e, se ele se recusar a ouvir também a igreja, considere-o como gentio e publicano.
18 ’Da li niaꞌ reꞌ, yeololte da wchejre rao yellrio, wllejten yebá, naꞌ yeololte da yesellre rao yellrionꞌ, wayellten yebá.
18 — Em verdade lhes digo que tudo o que ligarem na terra terá sido ligado nos céus, e tudo o que desligarem na terra terá sido desligado nos céus.
19 ’Naꞌ da yobre niaꞌ reꞌ, chaꞌ ntil chopre rao yellrio ni, naꞌ gonre toze diꞌll bi danꞌ nnábere Diosenꞌ, Xaꞌ Dios beꞌnnenꞌ zo yebánꞌ gonnkzeꞌ danꞌ nnáberenꞌ.
19 Em verdade também lhes digo que, se dois de vocês, sobre a terra, concordarem a respeito de qualquer coisa que vierem a pedir, isso lhes será concedido por meu Pai, que está nos céus.
20 Le ganꞌ nllay chop chonnre llonre nadaꞌ xhen, gannaꞌ zorenkzaꞌ reꞌ txhen.
20 Porque, onde estiverem dois ou três reunidos em meu nome, ali estou no meio deles.
21 Naꞌll jabiꞌy Pedronꞌ lleꞌe Jesúsenꞌ: —Xantoꞌ, bixha chaꞌ to beꞌnn lwelljaꞌ bi da goneꞌ kiaꞌ da wlleyiꞌ nadaꞌ, ¿bale ras llayaꞌl yeziꞌxhenaꞌ keꞌe? ¿Zerao gall ras?
21 Então Pedro, aproximando-se, perguntou a Jesus: — Senhor, até quantas vezes meu irmão pecará contra mim, que eu lhe perdoe? Até sete vezes?
22 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leꞌe: —Kere niaꞌ zerao gall ras yeziꞌxhen ke lwelljrenꞌ, ni niaꞌ reꞌ wyon chi (70) ras de gall ras wejenꞌ, yeziꞌxhenreꞌ.
22 Jesus respondeu:
23 ’Yel llnebiaꞌ ke Dios beꞌnnenꞌ llia yebánꞌ zaꞌkreben ka ben to beꞌnn wnebiaꞌ, naꞌ llbaꞌy beꞌnn wen llin keꞌe kaꞌ xhmelleꞌ, naꞌ gokraꞌlleꞌ weꞌreneꞌ leakeꞌ diꞌll arkenꞌ llbaꞌy akeꞌ keꞌe.
23 — Por isso, o Reino dos Céus é semelhante a um rei que resolveu ajustar contas com os seus servos.
24 Ka bzorao llwieꞌ arkenꞌ llbaꞌy totoeꞌ, naꞌ bllin beꞌnn nell beꞌnnenꞌ nak beꞌnn wen llin keꞌen llbaꞌyeꞌ chi mir mell danꞌ nziꞌi talento, naꞌ naken mell xhen kwis.
24 E, passando a fazê-lo, trouxeram-lhe um que lhe devia dez mil talentos.
25 Naꞌ beꞌnn naꞌ bibi xhmelleꞌ de da yeyixhjeꞌn. Naꞌll beꞌnn wnebiaꞌn golleꞌ beꞌnn wen llin keꞌe kaꞌ lljeꞌt akeꞌ leꞌe ren xhoꞌreꞌ naꞌ, naꞌ ren xhiꞌnneꞌ kaꞌ, naꞌ ren yeolol da zjadé ke akeꞌ nench yeyaxhj danꞌ llbaꞌy akeꞌn.
25 Não tendo ele, porém, com que pagar, o senhor desse servo ordenou que fossem vendidos ele, a mulher, os filhos e tudo o que possuía e que, assim, a dívida fosse paga.
26 Naꞌll bcheꞌk xhib beꞌnn wen llin keꞌen raweꞌ, goꞌtyoereꞌ leꞌe lleꞌe leꞌe: “Xanaꞌ, bdapchga yel llxhenraꞌll kiaꞌ, wayonnkzaꞌ doxhente danꞌ llbaꞌyaꞌ koꞌon.”
26 Então o servo, caindo aos pés dele, implorava: “Tenha paciência comigo, e pagarei tudo ao senhor.”
27 Naꞌll bayaꞌchraꞌll beꞌnn wnebiaꞌn leꞌe, baziꞌxheneꞌ danꞌ llbaꞌyeꞌ keꞌen, naꞌll bsaneꞌ leꞌe.
27 E o senhor daquele servo, compadecendo-se, mandou-o embora e perdoou-lhe a dívida.
28 Bixha ka ballojeꞌ rill xaneꞌ naꞌ, le balláytereꞌ ye to beꞌnn lwelljeꞌ, beꞌnn llbaꞌy keꞌe raꞌte. Naꞌll le beꞌxteꞌ leꞌe, beꞌxeꞌ yeneꞌ, lleꞌe leꞌe: “Bayónn danꞌ llbaꞌyoꞌ kiaꞌn nnaꞌsteke.”
28 — Saindo, porém, aquele servo, encontrou um dos seus conservos que lhe devia cem denários. Agarrando-o, começou a sufocá-lo, dizendo: “Pague-me o que você me deve.”
29 Naꞌll beꞌnn lwelljeꞌn leskaꞌ le bcheꞌkte xhibeꞌ raweꞌ, lleꞌe leꞌe: “Bdapchga yel llxhenraꞌll kiaꞌ, wayonnkzaꞌ doxhen danꞌ llbaꞌyaꞌ koꞌon.”
29 Então o seu conservo, caindo aos pés dele, pedia: “Tenha paciência comigo, e pagarei tudo a você.”
30 Bixha leꞌen bi bxhiꞌxheneꞌ ke beꞌnn lwelljeꞌn, le gollteꞌ beꞌnn kaꞌ goꞌx akeꞌ leꞌe koꞌ akeꞌ leꞌe rill ya, naꞌ golleꞌ beꞌnn kaꞌ bi yebej akeꞌ leꞌe chaꞌ bi nna yeyixhjeꞌ keꞌen danꞌ llbaꞌyeꞌn.
30 Ele, porém, não quis. Pelo contrário, foi e o lançou na prisão, até que saldasse a dívida.
31 Naꞌll beꞌnn wen llin kaꞌ yelaꞌ, ka breꞌe akreꞌ kanꞌ benreꞌ beꞌnnenꞌ, naꞌ gok akreꞌ kwis. Naꞌll byej akeꞌ rao xan akeꞌn, jell akeꞌ leꞌe kanꞌ benreꞌ beꞌnn lwelljeꞌn.
31 — Vendo os seus companheiros o que havia acontecido, ficaram muito tristes e foram relatar ao seu senhor tudo o que havia acontecido.
32 Naꞌll goxh beꞌnn wnebiaꞌn leꞌe da yobre, naꞌll lleꞌe leꞌe: “¡Beꞌnn wen da xhinnj kwis nakkazoꞌ! Nadaꞌ baziꞌxhenaꞌ koꞌo doxhente danꞌ llbaꞌyoꞌ kiaꞌn, le goꞌtyoeroꞌ nadaꞌ yeziꞌxhenaꞌn koꞌon.
32 Então o senhor, chamando aquele servo, lhe disse: “Servo malvado, eu lhe perdoei aquela dívida toda porque você me implorou.
33 ¿Bixchen bi bayaꞌchraꞌlloꞌ beꞌnn lwelljoꞌn llbaꞌy koꞌon kanꞌ benaꞌ nadaꞌ bayaꞌchraꞌllaꞌ rweꞌ?”
33 Será que você também não devia ter compaixão do seu conservo, assim como eu tive compaixão de você?”
34 Naꞌll gokllaꞌa beꞌnn wnebiaꞌn kwis, naꞌll golleꞌ beꞌnn kaꞌ broꞌ akeꞌ leꞌe lo rill ya ga yellayraweꞌ, naꞌ bi yellojkzeꞌ chaꞌ bi nna wayixhjeꞌ doxhen danꞌ llbaꞌyeꞌn.
34 E, indignando-se, o senhor entregou aquele servo aos carrascos, até que lhe pagasse toda a dívida.
35 Naꞌll goll Jesúsenꞌ beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ: —Kanꞌ gon Xaꞌ beꞌnnenꞌ llia yebánꞌ keré, chaꞌ bi llaziꞌxhenre ke lwelljre do yichj do raꞌllre biteze da gon akreꞌ reꞌ.
35 Assim também o meu Pai, que está no céu, fará com vocês, se do íntimo não perdoarem cada um a seu irmão.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 18, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.