Atos 27

Urat New Testament (URT_WBT) vs NVT

Sair da comparação
NVT Nova Versão Transformadora
1 Lenge miyeꞌ ondoh uku si yupwaiꞌe wusyep nange ya mambaꞌe loumbil pinip mil Itali pe, tinge yember Pol topoꞌe lenge miyeꞌ mwahupwaiꞌe syeꞌ yal syep miyeꞌ mbep ende, naŋ kin Julius. Kin miyeꞌ ŋaiye ŋembepteme lenge miyeꞌ wondoh 100 tikin Sisa.
1 Quando chegou a hora, zarpamos para a Itália. Paulo e muitos outros prisioneiros foram colocados sob a guarda de um oficial romano chamado Júlio, capitão do Regimento Imperial.
2 Pe poi ma manah loumbil pinip ende titinge Adramitium ŋaiye ka gunde ŋoloh tikih Esia provins. Miyeꞌ ende Tesalonaika, moi ŋaiye sai nato Masedonia provins, naŋ kin Aristarkus pe, kin topoꞌe nanah loumbil pinip uku pe, poi lalme mal.
2 Aristarco, um macedônio de Tessalônica, nos acompanhou. Partimos num navio que tinha vindo do porto de Adramítio, no litoral noroeste da província da Ásia. Estavam previstas diversas paradas em portos ao longo da costa.
3 Nyermbe pe, poi mate gwere Saidon. Julius de bwore me Pol pe, kin nasme kin ŋaiye ka e etekeꞌe lenge ŋimei kin no, ka yungwisme ŋaiꞌe ŋaiꞌe ŋaiye kin seheiꞌe.
3 No dia seguinte, quando ancoramos em Sidom, Júlio demonstrou bondade a Paulo permitindo-lhe que desembarcasse para visitar amigos e receber ajuda material deles.
4 Poi plihe masme moi uku pe, poi mal. Kom yohe tahar bongol nengelyembe loumbil pinip pe, poi tase yohe manga ŋoloh tikih Saiprus.
4 Quando partimos de lá, fomos costeando a ilha de Chipre, devido aos ventos contrários que tornavam difícil manter o rumo.
5 Poi merŋe ŋoloh pinip halhale mal siheime Silisia topoꞌe Pamfilia pe, poi ma gwere Maira ŋaiye sai nato Lisia provins.
5 Prosseguindo por mar aberto, passamos pelo litoral da Cilícia e da Panfília, chegando a Mirra, na província de Lícia.
6 Pe miyeꞌ mbep poi Julius ŋetekeꞌe loumbil pinip tititinge moi Aleksandria nala el Itali pe, kin nenge poi nanah loumbil pinip uku ŋaiye poi ya mil.
6 Ali, o oficial no comando encontrou um navio egípcio de Alexandria que estava de partida para a Itália e nos fez embarcar.
7 Poi mal, kom yohe plihe tahar bongol sekete nengelyembe loumbil pinip poi pe, poi mal ŋumwai ŋumwai. Yohe nengelyembe poi ŋup wula wula pe, nihe ŋaiye poi ya mi gwere Nidus hwihwaiye. O ŋupe ŋaiye poi si mate gwere siheime moi uku pe, yukur tatame ya mengelyembe yohe mil uku. Taꞌe luku pe, poi tase yohe ma gwande ŋoloh tikih Krit ma gwah mal pe, poi ma musungurhme Salmone ŋaiye gandai na tas nal ŋoloh pinip.
7 Navegamos vagarosamente por vários dias e, depois de muita dificuldade, nos aproximamos de Cnido. Por causa dos ventos contrários, atravessamos para Creta, acompanhando o litoral menos exposto da ilha, defronte ao cabo de Salmona.
8 Poi mende wah nihe gwande ŋoloh tikih tikih mal, kom poi gwere luh ŋaiye tinge jalme Luh Ŋaiye Loumbil Pinip Nato Tase Yohe. Luh uku yukur wohme moi Lasea.
8 Costeamos a ilha com grande esforço, até que chegamos a Bons Portos, perto da cidade de Laseia.
9 Poi gwaingwai sekete mal yaŋah pe, ŋup embere tikin ŋaiye lenge Juta yasme ŋai si nal miꞌe. O tukwini wundehei eꞌe ka ŋup pupwa tikin ŋaiye ŋoloh ka kotou bongol, topoꞌe yohe ka tuhur embere. Pe Pol syep erŋem lenge taꞌe leꞌe na,
9 Havíamos perdido muito tempo. As condições climáticas estavam se tornando perigosas para a navegação, pois se aproximava o fim do outono, e Paulo tratou dessa questão com os oficiais do navio.
10 “Yisyunde, ŋam sisyeme, ŋaiye ya mil pe, poi ya mambaꞌe hwap minir yaŋah. Ŋoloh pinip ka ende yumbune loumbil pinip, topoꞌe ŋaiꞌe ŋaiꞌe lalme ka guh pinip pe, poi lalme se ya da mule.”
10 Disse ele: “Senhores, se prosseguirmos, vejo que teremos problemas adiante. Haverá grande prejuízo para o navio e para a carga, e perigo para nossa vida”.
11 Kom miyeꞌ mbep Julius yukur ŋasande wusyep Pol. Kin gande wusyep yai tikin loumbil pinip uku, topoꞌe miyeꞌ ŋaiye ŋenenem loumbil pinip pe, tinge yende miꞌmiꞌ ŋaiye ya mil.
11 Mas o oficial encarregado dos prisioneiros deu mais ouvidos ao capitão e ao proprietário do navio que a Paulo.
12 Tinge yanange nange yukur bwore ŋaiye loumbil pinip ka tite luh eꞌe wundehei syeꞌ ŋupe ŋaiye yohe embere ka tuhur. Taꞌe luku pe, lenge miyeꞌ wula, tinge ŋoihmbwaip ilyeh ŋaiye ya musme moi uku mil. Tinge ŋoihyeryembe nange ka tutume ŋaiye ya mil Finiks, moi ŋoi ende ŋaiye sai nato Krit. Taꞌe na, luh uku bwore ŋaiye sai tase yohe nal moi ŋaiye bep yal ŋau nangah.
12 E, uma vez que Bons Portos era uma enseada aberta, um péssimo lugar para passar o inverno, a maioria da tripulação desejava ir a Fenice, que ficava mais adiante na costa de Creta, e passar o inverno ali. Fenice era um bom porto, com abertura apenas para o sudoeste e o noroeste.
13 Ŋupe ŋaiye yohe tahar naha ŋumwai ŋumwai pe, lenge miyeꞌ uku ŋoihyeryembe nange tatame ŋaiye ya mil Finiks. Taꞌe luku pe, tinge yesembile mwah ŋaiye tinge si yenderenge no, loumbil pinip sai pe, poi gwande ŋoloh tikih Krit maha.
13 Quando um vento leve começou a soprar do sul, os marinheiros pensaram que conseguiriam chegar lá a salvo. Por isso, levantaram âncora e foram costeando Creta.
14 Kom poi mal sikirp pe, yohe bimbilyeꞌme tahar bongol sekete nase ailan uku ŋaiye sai ŋau ŋanah nat pe, kin nengelyembe loumbil pinip plihe nenge nal pe, tinge yukur tatame ŋaiye ka yenge loumbil pinip yerŋe yohe yil. Taꞌe luku pe, tinge sisyoꞌ yarp yasme yohe nenge loumbil pinip nal.
14 Mas o tempo mudou de repente, e um vento com força de furacão, chamado Nordeste, soprou sobre a ilha e nos empurrou para o mar aberto.
15 — ausente —
15 Como os marinheiros não conseguiam manobrar o navio para ficar de frente para o vento, desistiram e deixaram que fosse levado pela tempestade.
16 Poi tase yohe sikirp ŋaiye poi manga moi Kauda. Luh uku pe, poi mende wah nihe ŋaiye bepmeteme loumbil pinip malaih poi menge mal.
16 Navegamos pelo lado menos exposto de uma pequena ilha chamada Cauda, onde, com muito custo, conseguimos içar para bordo o barco salva-vidas que viajava rebocado.
17 Pe poi kwite loumbil pinip malaih ma mikil manah loumbil pinip embere pe, poi mupwaiꞌe mwah ŋaiye ka tite bworerme. Miꞌe pe, tinge yupwaiꞌe mwah yonyorꞌme loumbil pinip embere luku ŋaiye ka ende bongolme loumbil pinip no, yukur ka turwau. Tinge hiꞌjarnge nange ka da yi yunuh sah molon ŋaiye sai ŋoloh Libia. Taꞌe luku pe, tinge jete sel jah, topoꞌe tinge yiche mwah ya jah yenderenge loumbil pinip pe, tinge yasme loumbil pinip yohe wenge wal.
17 Então os marinheiros amarraram cordas em volta do casco do navio para reforçá-lo. Temiam ser arrastados para os bancos de areia de Sirte, diante do litoral africano, por isso baixaram a âncora flutuante para desacelerar o navio e deixaram que fosse levado pelo vento.
18 Kom nyermbe yohe bimbilyeꞌme teter sai bongol sekete pe, tinge yiche ŋaiꞌe ŋaiꞌe syeꞌ ya jah ŋoloh pinip ŋaiye ka ende loumbil pinip ka huhwai.
18 No dia seguinte, como ventos com força de vendaval continuavam a castigar o navio, a tripulação começou a lançar a carga ao mar.
19 Ŋup hun si nal, kom teter ki sai ŋahilyeh. Taꞌe luku pe, tinge yiche ŋaiꞌe ŋaiꞌe wah syeꞌ tikin loumbil pinip taꞌe sel, mwah, mahe ŋaiꞌe ŋaiꞌe syeꞌ ya jah ŋoloh pinip.
19 No terceiro dia, removeram até mesmo parte do equipamento do navio e o jogaram fora.
20 Ŋup wula wula si nal, kom ki taꞌe luku sai. Yukur ŋaitem ginir de sikirp no, poi ya metekeꞌe ŋau topoꞌe nowas yohoꞌ supule. Kom yohe ŋende wah tahar bongol supule pe, poi ŋoihmeryembe nange poi ya mule lalme.
20 A tempestade terrível prosseguiu por muitos dias, escondendo o sol e as estrelas, até que perdemos todas as esperanças.
21 O ŋup wula wula lenge miyeꞌ yukur yono ŋai. Pe Pol tahar gan hlaꞌ pe, kin ŋana lenge na, “Ŋaiye somohon pa yisyunde wusyep ŋam no, yukur ya musme Krit pe, yukur ya mambaꞌe hwap eꞌe.
21 Fazia tempo que ninguém comia. Por fim, Paulo reuniu a tripulação e disse: “Os senhores deveriam ter me dado ouvidos no princípio e não ter deixado Bons Portos. Teriam evitado todo este prejuízo e esta perda.
22 Kom ŋam da mini yip wusyep hraꞌembep na, pa jin bongole, topoꞌe pa hiꞌjirnge, na pakai. Yukur ya mule. Loumbil pinip ŋilyehme ka talai.
22 Mas tenham bom ânimo! O navio afundará, mas nenhum de vocês perderá a vida.
23 Misei ŋup pe, walip hlaꞌ Got ŋam ŋaiye ŋam mende wah kin, kin nate gan siheime ŋam.
23 Pois, ontem à noite, um anjo do Deus a quem pertenço e sirvo se pôs ao meu lado
24 Pe kin ŋana ŋam na, ‘Pol, yukur na hiꞌgirnge, na pakai. Mindemboi na gin wusyep el ŋembep miyeꞌ ondoh Sisa. Taꞌe luku pe, Got se ka ungwisme nin, topoꞌe lenge miyeꞌ lalme ŋaiye top nin yarp loumbil pinip eꞌe.’
24 e disse: ‘Não tenha medo, Paulo! É preciso que você compareça diante de César. E Deus, em sua bondade, concedeu proteção a todos que navegam com você’.
25 Taꞌe luku pe, yukur yip pa hiꞌjirnge, na pakai. Ŋam menerme wusyep Got pe, ŋam ŋoihmeryembe nange Got se ka ende tuꞌe ŋaiye walip hlaꞌ si ŋana ŋam.
25 Portanto, tenham bom ânimo! Creio em Deus; tudo ocorrerá exatamente como ele disse.
26 Kom yohe si na tumbuꞌe loumbil pinip nenge nal sah molon tikih ŋanah ailan ende.”
26 É necessário, porém, que sejamos impulsionados para uma ilha”.
27 Ŋup 14 pe, yohe wende wah wenge poi wale wat woyorꞌme tahaiꞌ wal ŋoloh pinip Mediterenian. Ŋup syeꞌ syeꞌ pe, lenge miyeꞌ ŋaiye yende wah loumbil pinip ŋoihyeryembe nange poi si ma siheime sah molon tikih.
27 Por volta da meia-noite, na décima quarta noite de tempestade, enquanto éramos levados de um lado para o outro no mar Adriático, os marinheiros perceberam que estávamos perto de terra firme.
28 Pe tinge yiche mwah ya jah yekemberꞌe pinip pe, ŋoloh kin tatame 40 mita. Pe tinge plihe yal sikirp pe, tinge yiche ni ende ya jah pe, ŋoloh ŋanah tatame 30 mita.
28 Lançaram a sonda e verificaram que a água tinha 37 metros de profundidade. Um pouco depois, lançaram a sonda novamente e encontraram apenas 27 metros.
29 Tinge hiꞌjarnge ŋaiye loumbil pinip si na e unuh erngenem pe, tinge yiche mwah hoye hoye ya jah pinip yenderenge ŋaiye ka orpe loumbil pinip enge si pe, tinge yasande ŋaiye ka ŋundu yirise hwihwaiye.
29 Temiam que, se continuássemos assim, seríamos atirados contra as rochas na praia. Por isso, lançaram quatro âncoras da parte de trás do navio e ansiavam para que o dia chegasse logo.
30 Taꞌe luku pe, lenge miyeꞌ wah loumbil pinip uku yekepe yaŋah ŋaiye ka jirnge yusme loumbil pinip yil ŋoloh tikih. Tinge homboꞌe yeh lenge nange ka yiche mwah syeꞌ yi juh pinip yi yoho loumbil pinip mut. Taꞌe luku pe, tinge yesembele loumbil pinip malaih pe, tinge yukul yonorh ya jah pinip hlaꞌ nange tinge ka yi juh.
30 Dando a entender que iriam lançar as âncoras da parte da frente, os marinheiros baixaram o barco salva-vidas, na tentativa de abandonar o navio.
31 Kom Pol ŋaname miyeꞌ mbep Julius topoꞌe lenge miyeꞌ wondoh na, “Ŋaiye lenge miyeꞌ wah loumbil pinip ka yusme loumbil pinip embere yil pe, yip lalme pa yule.”
31 Paulo, então, disse ao oficial no comando e aos soldados: “Se os marinheiros não permanecerem a bordo, vocês não conseguirão se salvar”.
32 Tinge yasande taꞌe luku pe, lenge miyeꞌ wondoh yotombo mwah yasme loumbil pinip malaih ŋilyehme nal.
32 Então os soldados cortaram as cordas do barco salva-vidas e o deixaram à deriva.
33 Sihei ŋaiye ka ŋundu pe, Pol ŋana lenge lalme nange ka yono ŋai syeꞌ. Kin ŋanange na, “Yip yende wah nihe embere embere pe, yukur yip yono ŋainde sikirp na tatame ŋup 14.
33 Enquanto amanhecia, Paulo insistiu que todos comessem. “De tão preocupados, vocês não se alimentam há duas semanas”, disse ele.
34 Pe ŋam masande ŋaiye pa yono ŋai syeꞌ no, ka ende bongol me yip. Tu pakai pe, pa yule. Yukur pa hiꞌjirnge, na pakai. Yip pa lalme yurp bwore.”
34 “Por favor, comam alguma coisa agora, para seu próprio bem. Pois nem um fio de cabelo de sua cabeça se perderá.”
35 Pol ŋanange wusyep miꞌe pe, kin nosoko kakah ŋanah pe, kin nisilihme Got gan ŋembep tinge. Miꞌe pe, kin noworꞌe kakah uku ŋono.
35 Em seguida, tomou um pão, deu graças a Deus na presença de todos, partiu-o em pedaços e comeu.
36 Ŋoihmbwaip tinge lalme na gah tahaiꞌ ŋumwaiye pe, tinge yono ŋai syeꞌ topoꞌe.
36 Todos se animaram e começaram a comer.
37 Poi miyeꞌ ŋaiye marp manah loumbil pinip uku, wutuꞌ poi tatame 276.
37 Havia um total de 276 pessoas a bordo.
38 Pe poi lalme mono ŋai tapam. Poi si mono miꞌe pe, poi mambaꞌe peperiyeh kakah lalme miche ma gwah ŋoloh pinip nange ka ende loumbil pinip ka hihwai.
38 Depois de se alimentar, a tripulação aliviou o peso do navio mais um pouco, atirando ao mar toda a carga de trigo.
39 Ŋupe ŋaiye ŋau si ŋanah pe, tinge yukur sisyeme ŋoloh tikih ŋaiye tinge yal. Kom tinge yetekeꞌe pinip ŋaiye yukur ŋoloh, topoꞌme sah molon tikih pe, tinge ŋoihyeryembe nange ka yenge loumbil pinip yi yoto no, tinge de ka yenge yi yunuh sah molon tikih.
39 Ao amanhecer, não reconheceram a terra, mas viram uma enseada com uma praia e cogitaram se seria possível chegar ali e atracar o navio.
40 Taꞌe luku pe, tinge yotombo mwah ŋaiye tinge si yenderenge loumbil pinip yase ya jah tahaiꞌ pinip. Topoꞌe tinge yesembele mwah ŋaiye tinge si yupwaiꞌe lou hoi ŋaiye tinge yuhyulme loumbil pinip yal pe, tinge yupwaiꞌe sel ya topoꞌe woroh pe, tinge jete sel malaih ya yanah ya yaha loumbil pinip mut pe, yohe tumbuꞌe loumbil pinip nenge nala el tikih.
40 Então cortaram as âncoras e as deixaram no mar. Depois, afrouxaram as cordas que controlavam os lemes, levantaram a vela da frente e foram rumo à praia,
41 Kom loumbil pinip nal pe, tahar nal sah molon muꞌmuꞌe ŋaiye sai gah ŋoloh mondom pe, loumbil pinip mut si nato sah molon meleꞌe, topoꞌe teket kin nowor tirtatar ŋupe ŋaiye ŋoloh kotou embere nate gate nal pe, yukur tatame ŋaiye ka el, pakai supule.
41 mas o navio foi apanhado entre duas correntezas contrárias e encalhou antes do esperado. A parte da frente se encravou e ficou imóvel, enquanto a parte de trás, atingida pela força das ondas, começou a se partir.
42 Lenge miyeꞌ wondoh hiꞌjarnge ŋaiye lenge miyeꞌ mwahupwaiꞌe ka juh yerŋe pinip jirnge yil pe, tinge ŋoihyeryembe nange ka yongomb lenge.
42 Os soldados queriam matar os prisioneiros para que não nadassem até a praia e depois fugissem.
43 Kom miyeꞌ mbep Julius ŋoiheryembe nange Pol ka orp pe, kin ŋana lenge nange yukur ka yongomb lenge. Taꞌe luku pe, kin ŋana lenge lahmende ŋaiye tatame ka yende jetuhwei pe, ka papalai yi juh yende jetuhwei yi yunuh tikih.
43 O oficial no comando, porém, desejava poupar a vida de Paulo e não permitiu que executassem seu plano. Ordenou aos que sabiam nadar que saltassem ao mar primeiro e fossem em direção a terra.
44 Kut lahmende ŋaiye yukur tatame pe, ka yambaꞌe yokop, topoꞌe loumbil pinip syeꞌ ŋaiye si ŋowor tirtatar pe, ka enge lenge e unuh tikih. Poi mende taꞌe luku pe, kin nungwisme poi lalme ma manah tikih bworerme.
44 Os outros se agarraram a tábuas ou pedaços do navio destruído. Assim, todos chegaram à praia em segurança.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Atos 27, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.