Mateus 23
Naul On Nga Mimerr Uripiv (UPV) vs NTLH
1 Mian ko Iesu erij tevi delung nir ko jinibb sen nir, owra
1 Então Jesus falou à multidão e aos seus discípulos.
2 “Jinibb nevisvisenien ne nale nesesreien nir ko Parasi nir arla wani milnge Moses, arivi pa jinibb nga parvisviseni jinibb nir re nale nesesreien nga Moses muli tuwi.
2 Ele disse:
3 Suri iok ko, nanu jijle nga marwerai tevi kami, kaploli tevir pirpe nga marwerai kobbong. Ko re devjen nga nanu nga marlolir, sete kaploli surir e pirpok. Suri nir arok-werai, ko sete arok-majing suri.
3 Por isso vocês devem obedecer e seguir tudo o que eles dizem. Porém não imitem as suas ações, pois eles não fazem o que ensinam.
4 Arsere bböbbti nga marrow milep ko eterter nga jinibb nir parsoloir, ko arjingtenir re birpari jinibb nir; ko nir mawos ma armusus parsa tweni bbös nevrer e san.
4 Amarram fardos pesados e os põem nas costas dos outros, mas eles mesmos não os ajudam, nem ao menos com um dedo, a carregar esses fardos.
5 Ko renge majingen ser arlolir armerreni jinibb parlesir. Kamrongwose narr nga wewarreng nir nga marsongni naul nga maruli tweni nale se Atua rer, nga jinibb nir parruloni re borngir ko nevrer. Ko nir arloli se nir arlelep nga jinibb parlesir ko parsurövir renger. Ko suri norrorrmien ngok kobbong, muloli marloli kele sunsun ser marpepriv.
5 Tudo o que eles fazem é para serem vistos pelos outros. Vejam como são grandes os trechos das das suas
6 Ko renge nanen kele, arok-merreni parsakel re lat nga jinibb nga marlelep nir marok-sakel rer; ko arloli erpok kele re naim ne gortien nir.
6 Eles preferem os melhores lugares nos banquetes e os lugares de honra nas
7 Ko armerreni jinibb partorir re maket, ko jinibb nir parveruse nir, ‘Jinibb nevisvisenien.’
7 Gostam de ser cumprimentados com respeito nas praças e de ser chamados de “mestre”.
8 Ko kami, sete kaplolir parveruse kami san ‘Jinibb nevisvisenien,’ suri jinibb sansan bbong evi jinibb nevisvisenien se kami, ko kami jijle kamivi niaken.
8 Porém vocês não devem ser chamados de “mestre”, pois todos vocês são membros de uma mesma família e têm somente um Mestre.
9 Ko sete kapveruse jinibb san pivi tata se kami renge iel ngatan, suri jinibb sansan bbong evi tata se kami, ni nga m̃ilik re melrin.
9 E aqui na terra não chamem ninguém de pai porque vocês têm somente um Pai, que está no céu.
10 Ko sete kaplolir parveruse kami ‘Numal,’ suri Numal se kami sansan bbong, Mesaea.
10 Vocês não devem também ser chamados de “líderes” porque vocês têm um líder, o
11 Ko ni nga mivi jinibb nga milep temijpal re livö renge kami, pivi wor jinibb ne majingen se kami kele.
11 Entre vocês, o mais importante é aquele que serve os outros.
12 Ko si nga musustur lweni ni mian mare, Atua pia-loli ni pian ngatan. Ko si nga puloli lweni ni pian ngatan, Atua pia-sustur ni pian mare.
12 Quem se engrandece será humilhado, mas quem se humilha será engrandecido.
13 “Wi, kami jinibb nevisvisenien ne nale nesesreien, ko kami Parasi, kami nga kamiel re sel eru! Suri kamkikiorore batun vanu ne melrin tevi jinibb nir. Ko kami kele sete kaman, ko sete kamlinglingi kele nir nga marmerreni paran.
13 — Ai de vocês,
14 [Wi, kami jinibb nevisvisenien ne nale nesesreien, ko kami Parasi, kami nga kamiel re sel eru! Kami nga nolo kami mok-venae pa naim se nesevin nir nga diwen ser marmij lingir, ko kamkerkeris re kamloli nawon verusen nga marpepriv. Suri nanu ngok, puloli Atua putor vitrangi kami pilep.]
14 [— Ai de vocês, mestres da Lei e fariseus, hipócritas! Pois vocês exploram as viúvas e roubam os seus bens e, para disfarçarem, fazem longas orações! Por isso o castigo de vocês será pior!]
15 “Wi, kami jinibb nevisvisenien ne nale nesesreien, ko kami Parasi, kami nga kamiel re sel eru! Kamp̃elak kamwolu otvi dis ko kamiel suri vanu nga kaplai jinibb p̃isansan pivini piptevi kami. Ko daron nga miptevi kami mirpok, kamloli ni evi pa jinibb nga pian re lat ne norongen nga m̃isij, evi jinibb nga m̃isij varu re kami.
15 — Ai de vocês, mestres da Lei e fariseus, hipócritas! Pois vocês atravessam os mares e viajam por todas as terras a fim de procurar converter uma pessoa para a sua religião. E, quando conseguem, tornam essa pessoa duas vezes mais merecedora do inferno do que vocês mesmos.
16 “Wi, kami metrrorr nga kamok-wowomue jinibb re sel. Kamok-wera ‘Isi nga p̃irijrij renge Naim On, ololi nanu nawon. Ko isi nga p̃irijrij renge gol ne Naim On, ngok ni puloli nanu nen ko wor.’
16 — Ai de vocês, guias cegos! Pois vocês ensinam assim: “Se alguém jurar pelo Templo, não é obrigado a cumprir o juramento. Mas, se alguém jurar pelo ouro do Templo, então é obrigado a cumprir o que jurou.”
17 Kamlengleng, kamivi metrrorr. Ngabes nen evi nanu nga milep nen, gol nen, rreknga Naim On? Suri Naim On kobbong ololi gol nga muto ren on.
17 Tolos e cegos! Qual é mais importante: o ouro ou o Templo que
18 Ko kamok-wera kele, ‘Isi nga p̃irijrij renge nawot nga marok-sulsul ren re Naim On, ololi nanu nawon. Ko isi nga p̃irijrij renge merrenien nga muto ren, ngok ni puloli nanu nen ko wor.’
18 Vocês também ensinam isto: “Se alguém jurar pelo altar, não é obrigado a cumprir o juramento. Mas, se jurar pela oferta que está no altar, então é obrigado a cumprir o que jurou.”
19 Kamivi metrrorr! Ngabes nen evi nanu nga milep nen, merrenien nen, rreknga nawot? Suri nawot kobbong ololi merrenien on.
19 Cegos! Qual é mais importante: a oferta ou o altar que santifica a oferta?
20 Suri isi nga p̃irijrij re nawot, erpe erijrij ren ko nanu jijle nga pa marto ko ren kele.
20 Por isso, quando alguém jura pelo altar, está jurando pelo altar e por todas as ofertas que estão em cima dele.
21 Ko isi nga p̃irijrij re Naim On, erpe erijrij ren, ko erijrij kele renge Atua nga pa m̃ilik ko ren kele.
21 Quando alguém jura pelo Templo, está jurando pelo Templo e por Deus, que mora ali.
22 Ko isi nga p̃irijrij re melrin, erpe erijrij renge nai seksakel se Atua, ko erijrij kele renge Atua nga m̃isakel ren kele.
22 E, quando alguém jura pelo céu, está jurando pelo trono de Deus e pelo próprio Deus, que está sentado nele.
23 “Wi, kami jinibb nevisvisenien ne nale nesesreien ko kami Parasi, kami nga kamiel re sel eru! Ko kamok-eveve roi wowarreng nir nga marok-lingi re nanen, min ko til ko kamin, nga kaploli pusorsan p̃etp̃eti tevi nale nesesreien se Atua, ko kaplai songovlön pian ji Atua. Ko kamlinglingi nanu nga marlelep re nale nesesreien, erpe nesesreien mawos, murrun nga marrorrmi jinibb, ko murrun nga marosuri weretunene. Ngok, nanu nga marlelep e nir, kaplolir ko wor, ko sete kaplinglingi nanu nga wowarreng, pirpe murrun nga parlai songovlön pian ji Atua, parjipon.
23 — Ai de vocês, mestres da Lei e fariseus, hipócritas! Pois vocês dão a Deus a décima parte até mesmo da hortelã, da erva-doce e do
24 Kamivi metrrorr nga kamok-wowomue jinibb re sel. Daron nga kamwera kapmini nuwi, ko kamlesi nunu m̃isal ren, ko kamjuljule tweni, musuw ko kammini nuwi nen vajin. Ko poro kaplesi buluk san m̃isal re nuwi se kami, ko sete kamjule tweni, kammini kobbong, ko kamrrolmi nuwi tevi buluk nen!
24 Guias cegos! Coam um mosquito, mas engolem um camelo!
25 “Wi, kami jinibb nevisvisenien ne nale nesesreien, ko kami Parasi, kami nga kamiel re sel eru! Kamok-rrawe vare ne biles nir ko plet nir arwokwok, ko renge nolor arrokitkit temijpal. Erpe kami, nolo kami arwun saute venao. Ko kamwera malum kapevna, nolo kami sete orongwos pusuw ren.
25 — Ai de vocês, mestres da Lei e fariseus, hipócritas! Pois vocês lavam o copo e o prato por fora, mas por dentro estes estão cheios de coisas que vocês conseguiram pela violência e pela ganância.
26 Kami Parasi, kamivi metrrorr! Womuj nen, kaprrawe vaseni nolo biles ko plet puwomu, ko vare nen kele puwokwok p̃irres vajin.
26 Fariseu cego! Lave primeiro o copo por dentro, e então a parte de fora também ficará limpa!
27 “Wi, kami jinibb nevisvisenien ne nale nesesreien ko kami Parasi, kami nga kamiel re sel eru! Kamirpe dubb nga marbbölji laen er, vare ner marow m̃irres, ko lolor marwun saute ji jinibb nga marmij nir, ko nanu jijle nga marrokitkit nir.
27 — Ai de vocês, mestres da Lei e fariseus, hipócritas! Pois vocês são como túmulos pintados de branco, que por fora parecem bonitos, mas por dentro estão cheios de ossos de mortos e de podridão.
28 Erpok kele re kami, jinibb arlesi re vare ne nibe kami armomsawos erres; ko renge nolo kami arwun saute gerisen nir ko nololien nga marsij nir.
28 Por fora vocês parecem boas pessoas, mas por dentro estão cheios de mentiras e pecados.
29 “Wi, kami jinibb nevisvisenien ne nale nesesreien ko kami Parasi, kami nga kamiel re sel eru! Kamok-tuwe nevöt re dubb se propet nir ne tuwi pa ko kamok-juroi dubb se jinibb nga marres nir ne tuwi
29 — Ai de vocês,
30 ko kamok-wera ‘Poro nga nablik re nabong nga tuwi nir se b̃irterawarreng se kem nir, sete nama-pitevi nir nga marevji propet nir drra mibböljir.’
30 E dizem: “Se tivéssemos vivido no tempo dos nossos antepassados, não teríamos feito o que eles fizeram, não teríamos matado os profetas.”
31 Ko ngok, kamwer lokloksi kami lweni kobbong, suri kamwera kamivi metka mawos se nir nga marevji propet nir.
31 Assim vocês confirmam que são descendentes daqueles que mataram os profetas.
32 Iow, erres kobbong, majingen nga marsij se b̃irterwarreng se kami nga marmajing linglingir, kami vajin kapmajing jijler.
32 Portanto, vão e terminem o que eles começaram!
33 O, kamivi num̃et! Kamivi metka se num̃et nir nga marsij ko marok-wolu. Kapwolu asi re lat ne norongen nga m̃isij pirpese?
33 Cobras venenosas, ninhada de cobras! Como esperam escapar da condenação do inferno?
34 Erpok ko, kaplesi, bokoni propet sopor ko jinibb sopor nga norongwosien ser mutoe, ko jinibb nevisvisenien ne nale nesesreien sopor vinuk ji kami. Ko nir sopor kapa-revji pinir, ko nir sopor kapa-rrulonir kapa-wuse maur nir re nai pelaot, para-rrul pijpari para-mij. Ko nir sopor kapa-telmajir re naim gortien se kami, ko kapa-ojir re ngaim ko ngaim.
34 Pois eu lhes mandarei profetas, homens sábios e mestres. Vocês vão matar alguns, crucificar outros, chicotear ainda outros nas
35 Ngok puloli drra jinibb jijle nga marres nga marevjir iel ngatan parbbölji kami, etipatun re drra jinibb nga m̃irres nen Epel, ejpari drra Sekaria natu Barakaea nga b̃irterawarreng se kami marevji pini re Naim On mawos, liven ne lat nga muon ko nawot.
35 Por isso Deus castigará vocês pela morte de todas as pessoas inocentes que os antepassados de vocês mataram, desde a morte do inocente Abel até a de Zacarias, filho de Baraquias, que vocês mataram entre o Templo e o altar.
36 Nuwretun nuwrai tevi kami, drra jijle ngel nir para-bbölji kami nga lelingen ngel nir.
36 Eu afirmo a vocês que isto é verdade: o castigo por tudo isso cairá sobre o povo de hoje.
37 “O Jerusalem, Jerusalem, nik nga komok-revji pini propet nir, ko komok-tuwe pini jinibb nir nga Atua mukonir vini jim. Vavis nga mowra b̃eser kortoni natum nir parkorti pirpe nato dosevin nga m̃isrew ore natun nir; ko ejki, kammusus.
37 Jesus terminou, dizendo:
38 Kaplesi, Atua evel lingi pa kami ko Naim On se kami.
38 Agora a casa de vocês ficará completamente abandonada.
39 Ko nuwrai tevi kami, setete kama-lesik kele sopon pijpari nga kapa-wera: ‘Atua erij pa erres suri ni nga mivini re ni nisen.’”
39 Eu afirmo que vocês não me verão mais, até chegar o tempo em que dirão: “Deus abençoe aquele que vem em nome do Senhor!”
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 23, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.