Lucas 11

Naul On Nga Mimerr Uripiv (UPV) vs NVT

Sair da comparação
NVT Nova Versão Transformadora
1 Nabong san Iesu esan evan olot renge lat san. Ko daron nga musuw vajin ko olwi vini ji jinibb sen e nir. Ko jinibb sen san owrai tevi, “Numal, kupvisviseni kem e loten, pirpe Jon mivisviseni jinibb sen e nir marok-lot.”
1 Certo dia, Jesus estava orando em determinado lugar. Quando terminou, um de seus discípulos lhe disse: “Senhor, ensine-nos a orar, como João ensinou aos discípulos dele”.
2 Ko Iesu owrai tevir, “Daron nga kami kaplot e ko kapwerai pirpel: ‘Tata se kem, nisem on. Nammerreni jinibb jijle nir partorim p̃irres. Nammerreni nik batun vanu som pivini iel ngatan.
2 Jesus disse: “Orem da seguinte forma: “Pai, Venha o teu reino.
3 Ko kuplai nanen pivtere kem lelingen, nabaani.
3 Dá-nos hoje o pão para este dia,
4 Ko kuptelasi tweni nololien se kem nir, pirpe kem namtelasi tweni nololien se nir nga marloli m̃isij tevi kem. Ko sete kuploli nanu parini parrowrrow p̃elake kem.’”
4 e perdoa nossos pecados, assim como perdoamos aqueles que pecam contra nós. E não nos deixes cair em tentação”.
5 Ko Iesu owra tevir, “Kami si poro selen otoe ko pia-van ji selen nen nat nga m̃irrang vajin, ko puwrai tevi, ‘Ai sile, kupla pa niv p̃itul tevik.
5 E ele prosseguiu: “Suponha que você fosse à casa de um amigo à meia-noite para pedir três pães, dizendo:
6 Suri selek san otutur vini jik eatur vitan ni le, ko nanen nga namrro lingi sete sopon ojpon jer nga b̃elai tevi purroi.’
6 ‘Um amigo meu acaba de chegar para me visitar e não tenho nada para lhe oferecer’,
7 Ko selen nga m̃ilik loloim nen puwrai lweni tevi, ‘Sete kupvijajeng rengek, nuplaji ore pa metali osuw, ko kem natuk nir nammatur pa renge milnge kem osuw. Setemun nurongwos bemra b̃ela nanu san tevim.’
7 e ele respondesse lá de dentro: ‘Não me perturbe. A porta já está trancada, e minha família e eu já estamos deitados. Não posso ajudá-lo’.
8 Nuwrai tevi kami, ewretun evi selen nga m̃irres, ko pumusus ko nga pimra p̃ilai tevi. Ko suri bbong mungoni malume m̃iterter, mian ko ni pimra ko p̃ilai tevi pusorsan tevi nga m̃ernen mimrreni.
8 Eu lhes digo que, embora ele não o faça por amizade, se você continuar a bater à porta, ele se levantará e lhe dará o que precisa por causa da sua insistência.
9 Ngok niko inu nuwrai tevi kami, Kapngoni, ko Atua pia-lai ko tevi kami. Kappej, ko Atua pia-loli kaplesi ko. Kapututi, ko Atua pia-tasi metali nen tevi kami.
9 “Portanto eu lhes digo: peçam, e receberão. Procurem, e encontrarão. Batam, e a porta lhes será aberta.
10 Suri nir jijle nga marok-ngoni para-lai, ko nir jijle nga marok-pej para-lesi, ko nir jijle nga marok-ututi metali, para-tasi metali nen p̃itp̃ir tevir.
10 Pois todos que pedem, recebem. Todos que procuram, encontram. E, para todos que batem, a porta é aberta.
11 Kami si nga mivi tata, poro natun pungoni niv tevi, ko ni p̃ila nevöt tevi purroi? Rreknga poro pungoni mesal tevi, ko ni setemun p̃ila mesal nen tevi, ko p̃ila num̃et tevi purroi?
11 “Vocês que são pais, respondam: Se seu filho lhe pedir um peixe, você lhe dará uma cobra?
12 Rreknga poro pungoni narrlu nato tevi, ko ni
12 Ou, se lhe pedir um ovo, você lhe dará um escorpião?
13 Ia ko kami kamivi jinibb nga marsij nir, ko kami kamrongwose kobbong nanu nga marres nir nga kapa-lair tevi natu kami nir. Ko ngok Tata se kami nga m̃ilik renge melrin, ni asi wore tata se kami nir. Ko ni pia-lai Nem̃in On tevi nir nga marngoni tevi ni.”
13 Portanto, se vocês que são pecadores sabem como dar bons presentes a seus filhos, quanto mais seu Pai no céu dará o Espírito Santo aos que lhe pedirem!”.
14 Nem̃in nga m̃isij san evi nabbut, ko esilvi jinibb san ko ololi m̃ernen sete ok-rongwos pok-rij. Ko daron nga Iesu muoji tweni nem̃in nga m̃isij nen renge m̃ernen, ko m̃ernen erij luwi vajin. Ko delung artaol lenglenge.
14 Certo dia, Jesus expulsou um demônio que deixava um homem mudo e, quando o demônio saiu, o homem começou a falar. A multidão ficou admirada,
15 Ko jinibb sopor arwera “Bielsepul ko, numal se demij nir, ela derteren ngok tevi, niko mok-oji tweni demij nir ngok e.”
15 mas alguns disseram: “É pelo poder de Belzebu, o príncipe dos demônios, que ele expulsa os demônios”.
16 Ko nir sopor arrowrrowe ni arpej nelesien ne melrin renge ni nga puloli parlesi.
16 Outros exigiram que Jesus lhes desse um sinal do céu para provar sua autoridade.
17 Ko Iesu orongwose norrorrmien ser ko owrai tevir, “Poro batun vanu san p̃iteri wukari p̃ieru e, ko pipalpal luwi tevi ni, ko sete orongwos putur te. Ko poro metka san p̃iteri wukari p̃ieru e ko p̃itre lweni ni, sete liken sen orongwos p̃irres te renge nabong pisan.
17 Jesus, conhecendo seus pensamentos, disse: “Todo reino dividido internamente está condenado à ruína. Uma família dividida contra si mesma se desintegrará.
18 Ko ngok poro Demij p̃iteri wukari pieru e ko p̃itre lweni ni, ko batun vanu sen putur pirpese? Suri kami kamwera inu nuoji tweni demij nir renge derteren se Belsipa.
18 Vocês dizem que eu expulso demônios pelo poder de Belzebu. Mas, se Satanás está dividido e luta contra si mesmo, como o seu reino sobreviverá?
19 Ko poro nga weretunen inu nomok-oji tweni demij nir renge derteren se Belsipa, ko kami natu kami nir arok-oji tweni demij nir renge derteren se isi?
19 E, se meu poder vem de Belzebu, o que dizer de seus discípulos? Eles também expulsam demônios, de modo que condenarão vocês pelo que acabaram de dizer.
20 Ko weretunen inu nomok-oji tweni demij nir renge Atua nevren ne derteren, ko ngok niko batun vanu se Atua evini pa ji kami ko osuw.
20 Se, contudo, expulso demônios pelo poder de Deus, então o reino de Deus já chegou a vocês.
21 “Daron nga jinibb nga m̃iterter mutori joro nuval sen nir mutur metmete naim sen, ko ngok joron nir arto erres malum renge naim sen.
21 Pois, quando um homem forte está bem armado e guarda seu palácio, seus bens estão seguros,
22 Ko daron nga jinibb nga m̃iterter asie m̃ernen mivini ko epalpal tevi m̃ernen mianan ko oji tweni, ko ngok ela joro nuval sen nir nga ni m̃ilngi nolon renger, ko ela joro m̃ernen, ko owluwlu tevi selen nir.
22 até que alguém ainda mais forte o ataque e o vença, tire dele suas armas e leve embora seus pertences.
23 “M̃er nga sete miptevi inu, m̃ernen etre inu ko, ko m̃er nga sete miptevik nomorser kortoni jinibb nir, oji tututwenir ko.
23 “Quem não está comigo opõe-se a mim, e quem não trabalha comigo trabalha contra mim.
24 “Nem̃in nga m̃isij san daron nga mivare lingi jinibb san ko evel p̃etp̃eti renge lat nga nuwi mijkie nir, epejpej lat san nga pumosi rengen. Ko poro sete elesi lat san, ko owra ‘Bolwi kele wor van renge naim suk nga meivare ren nga mevel lingi.’
24 “Quando um espírito impuro sai de uma pessoa, anda por lugares secos à procura de descanso. Mas, não o encontrando, diz: ‘Voltarei à casa da qual saí’.
25 Ko renge daron nga pulwi vini e, ko p̃ilesi nga aruraki vaseni pa loloim nen erres, ko arlingi nanu jile nir arto jile pa erres rengen.
25 Ele volta para sua antiga casa e a encontra vazia, varrida e arrumada.
26 Ko nem̃in nga m̃isij nen pian vajin ko p̃ilesi kele nem̃in nga marsij ebut nga marsij asi wore ni, ko piptevir parluwi van parsilvi lweni m̃ernen. Ko m̃ernen mauren sen nga vitunen p̃isij p̃erp̃er vajin p̃iasi nga womunen.”
26 Então o espírito busca outros sete espíritos, piores que ele, e todos entram na pessoa e passam a morar nela, e a pessoa fica pior que antes”.
27 Daron nga Iesu muwra jile nanu ngel e nir musuw, ko nesevin san nga nir delung marlik erij drrelan elep van mare owra “Neiren renge nesevin nga mivesi nik, ko m̃ila nasus tevim kumsus rengen.”
27 Enquanto ele falava, uma mulher na multidão gritou: “Feliz é sua mãe, que o deu à luz e o amamentou!”.
28 Ko Iesu owra “Rrek erpok ko, ko mare renge iok, neiren renge nir nga marunge nale se Atua ko martor totonir kele renge nolor.”
28 Jesus, porém, respondeu: “Ainda mais felizes são os que ouvem a palavra de Deus e a praticam”.
29 Delung elep nga elep arini korti ji Iesu, ko Iesu owra “Dul ngel arivi dul nga marsij, ko armerreni parlesi nelesien. Ko ejki rres nawon, sete mea-la mun san tevir. Sansan kobbong, nelesien nga miplari ji propet Jona tuwi.
29 Enquanto a multidão se apertava contra Jesus, ele disse: “Esta geração perversa insiste que eu lhe mostre um sinal, mas o único sinal que lhes darei será o de Jonas.
30 Erpe Jona evi nelesien se m̃eri Nineve nir tuwi, ko ngok pirpok ko Jinibb Mawos pivi nelesien se dul nga lelingen ngel nir.
30 O que aconteceu com ele foi um sinal para o povo de Nínive. O que acontecer com o Filho do Homem será um sinal para esta geração.
31 Ko nesevin nen nga mivi numal nga milep renge Saot pia-tur imare tevi jinibb ne dul ngel nir renge nabong nga Atua pia-wera suri lat nga puto suri tevi jinibb nir, ko pia-wer lokloksi bbong nir, puwra ‘O, kaplesi, inu nuvel renge bongsi vanu vini nga bornge norongwosien se Solomon, ko erpese kami sete kamrunge nale se san nga milep asi wor Solomon, ko m̃ilik tevi kami bbong?’
31 “A rainha de Sabá se levantará contra esta geração no dia do juízo e a condenará, pois veio de uma terra distante para ouvir a sabedoria de Salomão; e vocês têm à sua frente alguém maior que Salomão!
32 Ko renge nabong nga Atua pia-wera suri lat nga puto suri tevi jinibb nir, m̃eri Nineve nir para-tur imare ko tevi dul ngel nir ko parongwos parwer lokloksi bbong sel se kami nir, parwera ‘O, kaplesi, daron nga namrunge Jona m̃iwerwer e tuwi, ko nolo kem olululwi renge nololien se kem nir. Ko erpese kami nolo kami sete olululwi daron nga kamrunge san nga milep asi wor Jona m̃iwerwer tevi kami?’
32 Os habitantes de Nínive também se levantarão contra esta geração no dia do juízo e a condenarão, pois eles se arrependeram de seus pecados quando ouviram a mensagem anunciada por Jonas; e vocês têm à sua frente alguém maior que Jonas!”
33 “Sete jinibb san osli jile nasul osuw mian ko otori ngatan, ejki; putori mare sopon, ko puloli jinibb jile parlesi moron.
33 “Não faz sentido acender uma lâmpada e depois escondê-la ou colocá-la sob um cesto. Pelo contrário, ela é colocada num pedestal, de onde sua luz é vista por todos que entram na casa.
34 — ausente —
34 “Seus olhos são como uma lâmpada que ilumina todo o corpo. Quando os olhos são bons, todo o corpo se enche de luz. Mas, quando são maus, o corpo se enche de escuridão.
35 — ausente —
35 Portanto, tomem cuidado para que sua luz não seja, na verdade, escuridão.
36 Ko poro mauren totoklai se kami parwun saute moron, ngok pimor vaseni p̃etp̃eti mauren se kami ko, sete lat sopon mara-jipon jer.”
36 Se estiverem cheios de luz, sem nenhum canto escuro, sua vida inteira será radiante, como se uma lamparina os estivesse iluminando”.
37 Daron nga Iesu m̃irij jile musuw vajin, ko Parasi san ongoni ni, owra ni pian p̃iaan tevi ni. Ko Iesu evan loloim esakel eaan.
37 Quando Jesus terminou de falar, um dos fariseus o convidou para comer em sua casa. Ele foi e tomou lugar à mesa.
38 Ko daron nga Parasi nen m̃ilesi mirpok, ko bbösa nga milep elai ni e suri. Suri nga Iesu sete ejejavöl owomu mian ko vitunen ko ni pia-aan.
38 Seu anfitrião ficou surpreso por ele não realizar primeiro a cerimônia de lavar as mãos, como era costume entre os judeus.
39 Ko Numal owrai tevi m̃ernen, “Kami Parasi kamok-rrawe vare ne biles nir ko plet nir, ko renge nolo kami nir arwun saute nanu nga marsij nir.
39 Então o Senhor lhe disse: “Vocês, fariseus, têm o cuidado de limpar o exterior do copo e do prato, mas estão sujos por dentro, cheios de ganância e perversidade.
40 O kami nga kamlengleng temijpal, sete kamrrorrmi nga Atua nga muloli vare nen e, ni kele kobbong ololi nolon e?
40 Tolos! Acaso Deus não fez tanto o interior como o exterior?
41 Kami kapla nanu nga marto renge nolo biles se kami ko nolo plet se kami tevi b̃eres nir, ko nanu jile nir parwokwok vajin ji kami.
41 Portanto, limpem o interior dando ofertas aos necessitados e ficarão limpos por completo.
42 “Wi kami Parasi nir, pia-sij wor pilep niko renge kami, suri kami kamok-p̃elak milep suri nanu nga marp̃er jer, ko nanu nga marlelep nir nga moro kaplolir, kamlingi kurtwenir. Suri kamok-p̃elak suri nanu nga marp̃er jer, erpe roi warreng nir erpe min ko ru, nga kapeveve p̃etp̃etir, ko kamla tweni songovlör nga kaplair tevi Atua. Ko erpok erres kobbong kaploli; ko nanu nga m̃isij nen evi nga kamlingi kurtweni nanu nga marlelep nir, erpe murrun mawos ko merrenien nga kapmerreni lenglengen Atua.
42 “Que aflição os espera, fariseus! Vocês têm o cuidado de dar o dízimo da hortelã, da arruda e de todas as ervas, mas negligenciam a justiça e o amor de Deus. Sim, vocês deviam fazer essas coisas, mas sem descuidar das mais importantes.
43 “Wi kami Parasi nir, pia-sij wor pilep niko renge kami. Kami kammerreni kapok-sakel renge nai seksekal nga mare nir renge loloim ne naim ne loten nir, ko kammerreni jinibb partori kami daron nga marsekai kami re lat ne nanen.
43 “Que aflição os espera, fariseus! Pois gostam de sentar-se nos lugares de honra nas sinagogas e de receber saudações respeitosas enquanto andam pelas praças.
44 Wi pia-sij wor pilep niko renge kami. Kamirpe dubb nga sete marusi ore nivev rer, marto kiskis nawon, ko jinibb sete marongrongwos rragrrag nir; ko marivel rer marbbötbböt rer, ko ololi arrokitkit p̃etp̃etie.”
44 Sim, que aflição os espera! Pois são como túmulos escondidos: as pessoas passam por cima deles sem saber onde estão pisando”.
45 Ko san renge jinibb ne nevisvisenien ne nale nesesreien owra lweni tevi Iesu owra “Jinibb nevisvisenien, daron nga kumwera nale ngok e nir, ko ngok kulokloksi kem kele.”
45 Então um especialista da lei disse: “Mestre, o senhor insultou também a nós com o que acabou de dizer”.
46 Ko Iesu owra “Wi pia-sij wor pilep niko renge kami kele jinibb ne nevisvisenien ne nale nesesreien nir, suri kami kamok-jingteni nanu nga marrow milep renge birpari jinibb nir nga sete marongwos parwosi luwer, ko kami ma kammusus lengleng kapjipari majingen ser sopon.
46 Jesus respondeu: “Sim, que aflição também os espera, especialistas da lei! Pois oprimem as pessoas com exigências insuportáveis e não movem um dedo sequer para aliviar seus fardos.
47 Wi pia-sij wor pilep niko renge kami, suri kamok-juroi dobbi propet nga tuwi nir, nga tata se kami nir marevji pinir marmij.
47 Que aflição os espera! Pois constroem monumentos para os profetas que seus próprios antepassados assassinaram.
48 Iok kamviseni emawos nga kami kele kamkorti renge majingen nga marsij se tata se kami nir. Suri nir arevji pinir, ko kami vajin kamok-juroi dobbir.
48 Com isso, porém, testemunham que concordam com o que seus antepassados fizeram. Eles mataram os profetas, e vocês cooperam com eles construindo os monumentos!
49 Ko erpok Atua osp̃e suri pa renge norongwosien sen owra ‘Bea-koni propet nir ko aposol nir vini jir, ko nir sopor parevji pinir, ko nir sopor parloli p̃isij tevir parojir.’
49 Foi a isto que Deus, em sua sabedoria, se referiu: ‘Eu lhes enviarei profetas e apóstolos, mas eles matarão alguns e perseguirão outros’.
50 Ko niko drra propet jile nir nga apu se kami nir marevji pinir tuwi, kami ko dul ngel kapa-la norongen nga m̃isij nen.
50 “Portanto, esta geração será responsabilizada pelo assassinato de todos os profetas de Deus desde a criação do mundo,
51 Nuwretun nuwrai tevi kami, m̃itipatun renge drra Apel, mivini mijpari drra Sekaraea nga marevji renge Naim On se Atua renge livö ne nawot ko lat nga muon. Nuwretun nuwrai tevi kami, kami ko dul nga lelingen ngel, kapa-la norongen nga m̃isij ne nanu ngok jile nir vajin.
51 desde o assassinato do justo Abel até o de Zacarias, morto entre o altar e o santuário. Sim, certamente esta geração será considerada responsável.
52 “Esij wor elep niko renge kami jinibb ne nevisvisenien ne nale nesesreien nir, suri kami kamkikiore metali ne norongwosien ko kamsilveni ki nen. Ko kami kele sete kaman renge loloim nen, ko kamok-wer ore jinibb nir nga marwera paran renge loloim nen.”
52 “Que aflição os espera, especialistas da lei! Vocês se apossaram da chave do conhecimento e, além de não entrarem no reino, impedem que outros entrem”.
53 Mian ko Iesu evel lingi naim nen, ko jinibb nevisvisenien ne nale nesesreien nir ko Parasi nir arij esij tevi ko arsusi nanu elep.
53 Quando Jesus se retirou dali, os mestres da lei e os fariseus ficaram extremamente irados e tentaram provocá-lo com muitas perguntas.
54 Nir arok-teravi Iesu nga poro puwra jabble nale pisan nga nir parlai ni rengen.
54 Queriam apanhá-lo numa armadilha, levando-o a dizer algo que pudessem usar contra ele.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 11, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.