Romanos 7

Umbu-Ungu No Penge NT (UBU_NOP) vs NTLH

Sair da comparação
NTLH Nova Tradução na Linguagem de Hoje 2000
1 Angokeme, Mosisini Pulu Yemonga ungu mane ou sirimuma* ene pilimele yambomando nikiru, ‘Yambo konde molemelema ungu manemane nokolemo nakolo kolemele kinie naa nokolemo.’ akumu ene naa pilimeleye?
1 Meus irmãos, vocês todos podem compreender muito bem o que vou dizer. Vocês conhecem as leis e sabem que elas só têm poder sobre uma pessoa enquanto essa pessoa está viva.
2 Akumu i sipe mele: Ambo te ye pulimomo yunge yemo we konde molemo kinie ungu mane tene elte nokolemomonga ambomo ulsu pumbe aulke te naa lemo. Nakolo yunge yemo kolemo kinie ungu manemone yu naa nokolemo.
2 Por exemplo, a mulher casada está ligada pela lei ao marido enquanto ele estiver vivo; mas, se ele morrer, ela estará livre da lei que a liga ao marido.
3 Akumunge yunge yemo we konde molopili yu ye te kinie ulu kerinele temu liemo ‘yu wa ulu kerinele teli ambomo’ nilimele. Nakolo yunge yemo kolemo kinie ungu manemone yu naa nokolemomonga ye te lupe pulimo kinie uluri molo. Aku telemo kinie ‘Yu wa ulu kerinele teli ambomo.’ naa nilimele.
3 De modo que, se ela viver com outro homem enquanto o marido estiver vivo, ela será chamada de adúltera. Mas, se o marido morrer, ela estará legalmente livre e não cometerá adultério se casar com outro homem.
4 Nanga angokeme, ene aku siku teringi. Kirasi kolorumu kinie ene pea teluna molko koloringimunge* kinié Mosisini ungu mane sirimumane ene naa nokolemo; ene ye te lupenga ⸤ambomo mele⸥ molemele,** aku yemo yambo ono koleana lomboropa ola molorumu ye Kirasimu. Olio ‘Pulu Yemone kanopa peanga kanolemo uluma teangi.’ nimbe aku terimu.
4 O mesmo acontece com vocês, meus irmãos. Do ponto de vista da lei, vocês também já morreram, pois são parte do corpo de Cristo. E agora pertencem a ele, que foi ressuscitado para que nós possamos viver uma vida útil no serviço de Deus.
5 Ou olionga ou we konopumane* olio nokorumu kinie ungu manemane “Teangi.” molo “Naa teangi.” nirimu mele pilipu olionga kangimene pali ‘ulu pulu kerime mindi teamili.’ konopu lepo terimulu. Aku ulu terimuluma kolomolo ulumu mindi terimulu.
5 Pois, quando vivíamos de acordo com a nossa natureza humana, os maus desejos despertados pela lei agiam em todo o nosso ser e nos levavam para a morte.
6 Nakolo kinié olio ⸤Kirasi pea⸥ kolorumulu akumuni olio ou ka sipe ambolorumu ulumu manie purumu. Kinié Mosisini ungu mane sirimumane olio naa nokolemo. Akumunge ungu mane sipe bokuna torumumanga kendemande yamboma* naa molemolo. Minimuni “Teai.” nilimo ulu kondemanga kendemandema molemolo.
6 Porém agora estamos livres da lei porque já morremos para aquilo que nos mantinha prisioneiros. Por isso somos livres para servir a Deus não da maneira antiga, obedecendo à lei escrita, mas da maneira nova, obedecendo ao Espírito de Deus.
7 ⸤‘Ungu manemane olionga konopukundu ulu pulu kerime konopu kimbu siengi.’ nilimo⸥ liemo, nambolka nimulúye? ‘Mosisini ungu mane sirimuma ulu pulu kerimu.’ niemiliye? Aku paa molo! Ungu manemane na naa lipe ora silkenje ulu pulu kerime na apurupu naa pilke. Ungu mane tene ‘Yambo tenga melema kanoko kumu naa panji!’ ni naa nilkenje yambo tenga melema kumu panjili ulumu ‘keri’ nimbu naa pilke.
7 O que vamos dizer então? Que a própria lei é pecado? É claro que não! Mas foi a lei que me fez saber o que é pecado. Pois eu não saberia o que é a cobiça se a lei não tivesse dito: “Não cobice.”
8 ⸤Aku sike⸥ nakolo ulu pulu kerimuni na mele lupe lupe kumu panjimbu aulkemo kororumu kinie aku ungu manemone aku tembo aulkemo akisirimu. Ungu manema naa pelkanje ulu pulu kerimu yambo kololi mele pelka. ⸤Akumuni olio ulu te temba tondolo te naa pelka.⸥
8 Porém o pecado se aproveitou dessa lei para despertar em mim todo tipo de cobiça. Porque, se não existe a lei, o pecado é uma coisa morta.
9 Na ou ungu manema naa pilipu walu molorundu* nakolo pe Pulu Yemone “Teai.” nirimu unguma na molorunduna wendo orumu kinie ulu pulu kerimu wendo omba tondolo purumu kinie nanga konopuna yambo kololi none telimu molorundu.
9 Pois houve um tempo em que eu não conhecia a lei e estava vivo. Mas, quando fiquei conhecendo o mandamento, o pecado começou a viver,
10 Kanu kinie ‘Pulu Yemone “Teai.” nirimu ungu manema ‘pilku liku tenge yamboma konde molopa mindi puli ulu pulumu* lingí.’ nimbelie sirimu kanu ungu manemane na kololi ulu pulumu sirimu’ nimbu kanorundu.
10 e eu morri. E o próprio mandamento que me devia trazer a vida me trouxe a morte.
11 Aku nambe tepa terimuye? Aku “Teai.” nirimu ungu manemane na nokorumu kanopalie ulu pulu kerimuni kanu ungu manema lipe, akumane na kolo topa kondi topalie topa konjirimu.
11 Porque o pecado, aproveitando a oportunidade dada pelo mandamento, me enganou e, por meio do mandamento, me matou.
12 Pe kinié ⸤ungu manemando nambolka nimulúye?⸥* Mosisini Pulu Yemonga ungu mane sirimuma Pulu Yemonga mele kake telimu. Ungu manemanga sukundu Pulu Yemone ‘Teai.’ nirimu ungu pelemoma pali Pulu Yemonga mele kake tepa, sumbi nili paa peangamo.
12 Assim a lei vem de Deus; e o mandamento também vem de Deus, diz o que é certo e é bom.
13 Aku liemo aku mele peangamone na kololi ulu pulumu sirimuye? Aku paa molo! Ulu pulu kerimuni kololi ulu pulumu sirimu. Pe nane ulu pulu kerime waka kolopolie terindumunge kololi ulu pulumu na kinie omba perimu. Ulu pulu kerimuni ‘Aku mele peangamonga kololi ulu pulumu wendo opili.’ nirimu. Pulu Yemone ‘Ulu pulu kerimu mona lemba kinie yambomane akumu sike ulu pulu kerimu ningu kanangi.’ nimbe ‘Tepili.’ nimbe siye kolorumu. Akumunge Pulu Yemone ‘ “Teai.” nimbu ungu mane sirindumane ‘ulu pulu kerimu paa mele keri lkupendi tolimu yambomane kanangi.’ nimbe tepa mona lenjipili.’ nirimu, ⸤akumunge ungu manemane aku terimu⸥.
13 Então será que o que é bom me levou à morte? É claro que não! Foi o pecado que fez isso. Pois o pecado, usando o que é bom, me trouxe a morte para que ficasse bem claro aquilo que o pecado realmente é. E assim, por meio do mandamento, o pecado se mostrou mais terrível ainda.
14 Olio pilimolo: Mosisini Pulu Yemonga ungu mane sirimu akuma ungu mane peangama nakolo nanga we konopu oumu perimu we pelemomo Pulu Yemonga ulu te molo, akumunge na Pulu Yemonga unguma pilipu limbu aulke te naa pelemo. Ulu pulu kerimuni na ka silimona na yunge we kongono kendemande tenjili yemo molio.
14 Sabemos que a lei é divina; mas eu sou humano e fraco e fui vendido ao pecado para ser seu escravo.
15 Ulu telioma nambolka pulu tenga ulu akuma telionje, naa pilio. Na konopu monjipu ‘Teamboa!’ konopu lelio mele naa tepo, ‘Naa teambo!’ konopu lepo konopu naa monjilio uluma telio.
15 Eu não entendo o que faço, pois não faço o que gostaria de fazer. Pelo contrário, faço justamente aquilo que odeio.
16 Na konopu naa monjipu ‘Naa teambo.’ nilio uluma teliomonga ‘Pulu Yemonga ungu manema sike peangama.’ nilio.
16 Se faço o que não quero, isso prova que reconheço que a lei diz o que é certo.
17 Akumunge aku ulu kerime na nanu ‘Teambo.’ nimbu naa telio. Ulu pulu kerimu nanga konopuna molopalie yuyu telemo.
17 E isso mostra que, de fato, já não sou eu quem faz isso, mas o pecado que vive em mim é que faz.
18 Na pilio, nanga konopuna sukundu ulu peanga te tembo ulu pulumu naa pelemo. Aku konopumu nanga we konopu ou perimumundu nikiru. Sike ‘na ulu peangama teamboa!’ konopu lelio nakolo manda naa telio.
18 Pois eu sei que aquilo que é bom não vive em mim, isto é, na minha natureza humana. Porque, mesmo tendo dentro de mim a vontade de fazer o bem, eu não consigo fazê-lo.
19 Ulu peanga ‘teambo.’ konopu lelio akuma naa telio. Ulu keri ‘naa teambo.’ konopu lelio akuma tepo mindi molio.
19 Pois não faço o bem que quero, mas justamente o mal que não quero fazer é que eu faço.
20 Ulu keri ‘naa teambo.’ konopu lelio aku ulu kerime telio akumu nanu ‘Teambo.’ nimbu naa telio. Nanga konopuna sukundu ulu pulu keri pelemomone mindi aku uluma telemo.
20 Mas, se faço o que não quero, já não sou eu quem faz isso, mas o pecado que vive em mim é que faz.
21 Akumunge ‘ungu mane tene na nokolemo’ nimbu kanolio akumu i sipe: ‘Ulu peangama teambo.’ nilio kinie ulu kerimenga aulkemo mindi na moliona wendo olemo.
21 Assim eu sei que o que acontece comigo é isto: quando quero fazer o que é bom, só consigo fazer o que é mau.
22 Sike nanga konopuna sukundu Pulu Yemonga ungu manema kanopo peanga kanopo ‘paa teamboa!’ konopu lelio,
22 Dentro de mim eu sei que gosto da lei de Deus.
23 nakolo na ‘Te.’ nilimo ungu mane te lupe nanga kangimunge sukundu pali pelemo nimbu kanolio. Akumuni ‘Na ungu mane teambo.’ konopuni nimbu pilio ungu manemo kinie opa telemo. Aku ungu mane lupemo ulu pulu kerimu, akumuni nanga kangine sukundu pali pepalie ka sipe nokolemo.
23 Mas vejo uma lei diferente agindo naquilo que faço, uma lei que luta contra aquela que a minha mente aprova. Ela me torna prisioneiro da lei do pecado que age no meu corpo.
24 Aku ulumuni na konopu topa bulu balu sipe umbuni silimomo naene na lipe taponjimbena kololi ulu pulumu pelemo kangimu mundupu kelemboye?
24 Como sou infeliz! Quem me livrará deste corpo que me leva para a morte?
25 Yesusi Kirasi olionga Ailimuni nanga nimbe tenjirimumunge Pulu Yemone na lipe taponjilimomonga Pulu Yemo yu kinie “Ange.” nikiru. Akumunge na nanu kinie, nanga konopu leliomo kinie pali Pulu Yemonga ungu manemane nokolemo, akumanga kendemande yemo molio, nakolo we konopu keri oumu ulu pulu kerimunge ungu manemone nokolemo.
25 Que Deus seja louvado, pois ele fará isso por meio do nosso Senhor Jesus Cristo! Portanto, esta é a minha situação: no meu pensamento eu sirvo à lei de Deus, mas na prática sirvo à lei do pecado.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Romanos 7, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.