Romanos 1
Umbu-Ungu No Penge NT (UBU_NOP) vs NVT
1 Na Pollo, Kirasi Yesusinge kongono tenjili kendemande yemo, yuni ‘Nanga kongonomo tenjipui.’ nimbe na lipe mundupe, ‘Pulu Yemonga temane peangamo ningu siliku andoi.’ nimbe na mako torumu yemo molopolie ⸤ene Romo yamboma⸥ i pepámo topo sikiru.
1 Eu, Paulo, escravo de Cristo Jesus, chamado para ser apóstolo e enviado para anunciar as boas-novas de Deus, escrevo esta carta.
2 Kanu temane peangamo koronga ou ⸤Yesusi mana naa opili⸥ Pulu Yemone ‘wendo ombá’ nimbe, nimbe panjipe, yunge ungu umbu tonjirimuma pilku yamboma ningu siringi yemane* ‘bokuna molopili tangi.’ nirimu kinie yunge boku kake telimu toringi molemo temane peangamo.
2 Deus prometeu as boas-novas muito tempo atrás nas Escrituras Sagradas, por meio de seus profetas.
3 Kanu temane peangamo Pulu Yemo yunge Malo, olionga Ye Aili Yesusi Kirasimunge temanemo. Yu Kingi Depisini kalopa lirimu yambomane meringi yemo.*
3 Elas se referem a seu Filho, que, como homem, nasceu da linhagem do rei Davi,
4 ‘ ‘Yu Pulu Yemonga ye kake telimu.’ ningu kanangi.’ nimbe Pulu Yemo yunge tondolomone yu yambo ono koleana topa makinjirimuna lomboropa ola molorumu aku tondolomone yu Pulu Yemonga Malo molorumu mele ‘kanangi.’ nimbe Pulu Yemone lipe ora sirimula.
4 e, quando o poder do Espírito Santo o ressuscitou dos mortos, foi demonstrado que ele era o Filho de Deus. Ele é Jesus Cristo, nosso Senhor.
5 Yesusi Kirasini terimumunge Pulu Yemone ‘Yesusinge imbi ola molopili.’ nimbe* olio we kondo kolopa olio ‘yunge kongonomo tenjipai.’ nimbe lipe mundurumu kongonomo temolo tondolomo sirimu. Aku kongonomo i sipe: Koleamanga pali yambomane ⸤‘Yesusi sike Pulu Yemonga Malo. Sike olio lipe taponjimbe.’ ningu⸥ tondolo munduku pilkulie yuni “Teai.” nilimo unguma pilku liku tenge kongonomo andopo temolo.
5 Por meio dele recebemos a graça e a autoridade, como apóstolos, de chamar os gentios em toda parte a crer nele e lhe obedecer, em honra de seu nome.
6 ‘Koleamanga pali yamboma’ nikiru akumu ⸤ene Romo yamboma i pepámo topo sikirumu⸥ enendo pea nikiru. Ene pea Pulu Yemone mako topa ‘Yesusi Kirasinge yamboma molangi wai.’ nirimu yamboma.
6 E vocês estão entre esses gentios chamados para pertencer a Jesus Cristo.
7 Ene Romo yamboma Pulu Yemone konopu monjipe, ene mako topa ‘Yunge yambo kake telime molangi wai.’ nirimu yamboma* nane i pepámo ene topo sikiru. Olionga Lapa Pulu Yemo kinie Aili Yesusi Kirasitolone ene we kondo kolkolo, ‘Ene konopu pe nipili taka lelko molangi.’ niengili.
7 Escrevo a todos vocês que estão em Roma, amados por Deus e chamados para ser seu povo santo. Que Deus, nosso Pai, e o Senhor Jesus Cristo lhes deem graça e paz.
8 Ou nane enendo nikiru: Ene Yesusi Kirasi ‘Sike’ ningu tondolo munduku pilimele mele ma kolea pali yambomane temane toko silimelemonga nane Yesusi Kirasinge imbi lepo nanga Pulu Yemo kinie “Ange.” nikiru.
8 Antes de tudo, quero dizer que, por meio de Jesus Cristo, agradeço a meu Deus por todos vocês, pois sua fé nele é comentada em todo o mundo.
9 Nane Pulu Yemo kinie ungu nilio kinie alieli nane ene nimbu pilipulie ene kepe ⸤‘tondolo pupili molangi.’ nimbu⸥ Pulu Yemo mawa tepo nimbu molio mele nanga tondolomane pali yunge kongonomo mindi tondolo mundupu tepo yunge Malonga temane peangamo andopo topo silio aku Pulu Yemo walsikulie “Sike Pollone nu kinie olionga nimbe mawa tenjilimonje?” ningu walsilimelkanje yuni “Sike aku tenjilimo.” nilke. ‘Na ene molemelena wambo.’ nimbu ‘Pulu Yemone aulke te lipe sipili.’ nimbu alieli tondolo mundupu yu mawa tepo moliola.
9 O Deus a quem sirvo em meu espírito, anunciando as boas-novas a respeito de seu Filho, sabe como nunca deixo de me lembrar de vocês
10 — ausente —
10 em minhas orações, sempre pedindo, se for da vontade de Deus, uma oportunidade de ir vê-los.
11 ‘Ene ‘Kirasi sike.’ ningu pilimele yamboma kamu tondolo munduku pilku konopu tondolo pupili molangi kene Mini Kake Telimuni ene sewe anjipe molko konjingí ulu pulu mare sipili kene ene lipu taponjembo pea molamili wamboa!’ nimbu aku sipu mawa tepo molio.
11 Desejo muito visitá-los, a fim de compartilhar com vocês alguma dádiva espiritual que os ajude a se fortalecerem.
12 ‘Nane tondolo mundupu pilio ulumuni ene lipu taponjembo. Enene tondolo munduku pilimele ulumuni na liku taponjengi. Aku temolo kinie na kepe ene kepe olio pea tondolo mundupu pilimolo mele paa tondolo pupili.’ nimbu pilipulie ‘Paa wamboa!’ nimbu molio.
12 Quando nos encontrarmos, quero encorajá-los na fé, e também quero ser encorajado por sua fé.
13 Angokeme, nane wale aisili ‘ene molemelena kanambo wamboa!’ konopu lelio nakolo ou aulke te naa lepa ulu wendo olemomane na pipi silimo, aku konopu lepo molio mele ‘kinié paa piliengi!’ nimbu ene nimbu sikiru. Na kolea lupemanga andopo yamboma ‘Pulu Yemonga ambolangoma molangi.’ nimbu lipu taponjilio mele ‘aku sipu ene kepe molemele mele tondolo pupili lipu taponjembo.’ nimbu ‘paa wamboa!’ nimbu molio.
13 Quero que saibam, irmãos, que muitas vezes planejei visitá-los, mas até agora fui impedido. Meu desejo é trabalhar entre vocês e ver frutos espirituais como tenho visto entre outros gentios,
14 Giriki yamboma kinie we yambo lupema kepe,* pilipe konginjili pelemo yamboma kinie we umbu konopu pelemo yamboma kepe, akumanga pali kongono tenjili kendemande yemo Pulu Yemone ‘molani.’ nirimuna naa tembo kinie kapola naa temba.**
14 pois sinto grande obrigação tanto para com os gregos como os bárbaros, tanto para com os instruídos como os não instruídos.
15 Akumunge ene Romo yamboma kepe ‘temane peangamo topo siembo.’ nimbu tondolo mundupu pilipu molio.
15 Por isso, aguardo com expectativa para visitá-los, a fim de anunciar as boas-novas também a vocês, em Roma.
16 Aku temane peangamonga Pulu Yemone yamboma lipe taponjipe mindili nolemelka aulkena wendo lipe yu kinie pea molko konjingí aulkena lipe monjilimo tondolomo pelemomonga na temane peangamo topo simbundu pipili naa kolio. Juda yamboma kumbi lepa, we yambo lupema kinie pea, akumanga yamboma ⸤‘temane peangamo sike’ ningu⸥ tondolo munduku pilimele yamboma* pali i temane peangamone lipe taponjilimo.
16 Pois não me envergonho das boas-novas a respeito de Cristo, que são o poder de Deus em ação para salvar todos os que creem, primeiro os judeus, e também os gentios.
17 Pulu Yemone yamboma kanopa ‘Yambo sumbi nilime.’ nimbe kanolemo mele* aku temane peangamone lipe ora silimo kanumu. Olio alieli ‘Sike’ nimbu tondolo mundupu pilimolo kanu ulumuni mindi Pulu Yemone olio ‘yambo sumbi nilime’ nimbe kanolemo. Pulu Yemonga bokuna ungu te molemo akumuni aku sipe nilimola. Akumu i sipe:nilimo.
17 As boas-novas revelam como Deus nos declara justos diante dele, o que, do começo ao fim, é algo que se dá pela fé. Como dizem as Escrituras: “O justo viverá pela fé”.
18 Pulu Yemo yu molemo mele yuyu ene lipe ora silimona yambomane manda mona kanonge akumunge yuni mulu koleana kanopa molopalie yu bulu siku ulu pulu keri telemele yamboma aku telemelemonga ene kanopa keri kanopa ene umbuni simbe telemo mele lipe ora silimo. Aku telemelemonga enene ungu sikemo toko manie mundulimele.
18 Assim, Deus mostra do céu sua ira contra todos que são pecadores e perversos, que por sua maldade impedem que a verdade seja conhecida.
19 — ausente —
19 Sabem a verdade a respeito de Deus, pois ele a tornou evidente.
20 Pulu Yemone mulu matolo terimu kinie kepe yandopa yandopa mele terimuma pali yambomane kanolemele akumunge yunge alieli pepa mindi pulimo tondolomo kinie yu yuyu ulu pulumu pelemo mele kinie mongone naa kanolemele uluma kanokolie pilimele. Yuni terimu melemane lipe ora silimo kanolemele akumunge yuni ‘ene mongo liengi.’ nimbé kinie enene ‘naa pilirimulu.’ manda naa ningí.
20 Por meio de tudo que ele fez desde a criação do mundo, podem perceber claramente seus atributos invisíveis: seu poder eterno e sua natureza divina. Portanto, não têm desculpa alguma.
21 ‘Pulu Yemo sike molemo.’ sike niringi nakolo ‘Yu Pulu Yemo’ ningu yunge imbi ambolko ola linjiku kapi ningu yu kinie “Ange.” naa niringi, ene konopu naa pepa kekelepa mele toko konopuma sumbulu topili moloringi.
21 Sim, eles conheciam algo sobre Deus, mas não o adoraram nem lhe agradeceram. Em vez disso, começaram a inventar ideias tolas e, com isso, sua mente ficou obscurecida e confusa.
22 ‘Olio pilipe konginjili paa pelemo.’ sike nilimele nakolo ene konopu naa peli yamboma molko,
22 Dizendo-se sábios, tornaram-se tolos.
23 Pulu Ye alieli molopa mindi púlimu popo naa toko munduku kelko, kolo wangoko mana yamboma kinie kera kinie wambiye kinie we mele takara melemanga pali none telime manda lelko teko anjiku ‘Olio nokolemele pulu yema’ ningu popo toko kapi niringi.
23 Trocaram a grandeza do Deus imortal por imagens de seres humanos mortais, bem como de aves, animais e répteis.
24 Aku siku Pulu Yemo kinie teko kenjiringimunge yuni nimbendo: “Kapola, ene konopu kerimene kundupe memba purumu kinie ulu pulu keri aisili teko wa ulu kerinele kinie enenga kangime eneno teko kenjiku,* aku telemele mele we waka kolko teko molangi.” nimbe siye kolorumu.
24 Por isso, Deus os entregou aos desejos pecaminosos de seu coração. Como resultado, praticaram entre si coisas desprezíveis e degradantes com o próprio corpo.
25 Pulu Yemonga ungu sikemo munduku kelko kolo wangoko kolo toli ungumu konopu monjiku ‘piliemili.’ ningu, Pulu Yemone terimu melema liku anjiku ‘aku melemane olio nokolemele pulu yema’ kolo toko ningu popo toko kapi ningu, melema pali terimu Pulu Ye sikemo, yunge imbi alieli ambolko ola linjilimelkanje papu, aku Pulu Yemo munduku keleringi. Melema pali terimu Pulu Yemonga imbi paa sike ‘alieli ola mindi molopili.’ nimbu ambolopo ola linjemili.
25 Trocaram a verdade sobre Deus pela mentira. Desse modo, adoraram e serviram coisas que Deus criou, em lugar do Criador, que é digno de louvor eterno! Amém.
26 Aku teringimunge Pulu Yemone ‘ene ulu kerime we waka kolko teko molangi.’ nimbe ene siye kolorumu. ⸤Akumunge⸥ ambomane yema kinie telemelka mele naa teko ambomane amboma kinie eneno teringi.
26 Por isso, Deus os entregou a desejos vergonhosos. Até as mulheres trocaram sua forma natural de ter relações sexuais por práticas não naturais.
27 Aku sipe mele yemane kepe amboma kinie konopu monjiku telemelka mele munduku kelko, yema kinie eneno konopu monjiku teringi. Yemane yema kinie pipili teli ulu kerime teringimunge enenga ulu teko kenjiringimenga mele kalolime lingí.
27 E os homens, em vez de ter relações sexuais normais com mulheres, arderam de desejo uns pelos outros. Homens praticaram atos indecentes com outros homens e, em decorrência desse pecado, sofreram em si mesmos o castigo que mereciam.
28 Ulu teringimunge ungu te pelemola, akumu niembo: ‘Pulu Yemo sike molemo mele naa pilipu molomolo kinie uluri molo.’ niringi akumunge Pulu Yemone ‘Ulu paa kerime konopuni pilingí konopuma mindi pepili yambomane manda naa pilku telemelka mele we teko molangi.’ nimbe siye kolorumu.
28 Uma vez que consideraram que conhecer a Deus era algo inútil, o próprio Deus os entregou a um inútil modo de pensar, deixando que fizessem coisas que jamais deveriam ser feitas.
29 Enenga konopuna ulu pulu keri lupe lupe aisili perimumunge enene ulu kerime teko, mele aisili nosilimelema kanoko konopu monjiku ‘Liemboa!’ konopu lelko, yambo mare kinie wa ulu kerinele teko, aku uluma mindi teko molemele. Yambo te mele aisili nosilimomo kanoko keri kanoko, yamboma toko konjiku, ‘yamboma kinie taka lepo molamili.’ naa ningu irinele teko, kolo toli uluma teko, yamboma kinie konopu keri panjiku teko kenjiku, aku uluma tengendo mindi konopu kimbu siku molemele. Enene yambomanga ungu bulkundu ninjiku,
29 A vida deles se encheu de toda espécie de perversidade, pecado, ganância, ódio, inveja, homicídio, discórdia, engano, malícia e fofocas.
30 “yambo tene ungu te i sipe nimu.” ningu kolo toko, Pulu Yemo kinie konopu keri panjiku, yambomando ungu keri aisili ningu, mongo kondoko, enenga imbi ambolko ola liku, kara puku, ulu pulu keri mare konde toko tengendo konopuni pilku ‘i sipu teamili.’ ningu teko, anupili lapalini ungu nilimelema naa pilku enenga unguma ta ningu,
30 Espalham calúnias, odeiam a Deus, são insolentes, orgulhosos e arrogantes. Inventam novas maneiras de pecar e desobedecem a seus pais.
31 enenga konopu peanga te naa pepili molko, ulu te ‘aku sipu teamili.’ ningu panjikulie naa teko, enenga angenupili lapali yamboma konopu naa monjiku, we yamboma kondo naa kolko teko kenjiku, aku telemele.*
31 Não têm entendimento, quebram suas promessas, não mostram afeição nem misericórdia.
32 Pulu Yemonga ungu mane sumbi nilimuni ‘Yambomane aku uluma telemelema paa kolonge.’ nimbe molemo ungu manemo sike pilimele nakolo enene ta ningu ulu pulu keri akuma we teko molemele. Akumu mindi molo. Yambo aku ulu pulu kerime teko molemele yambomanga imbi ambolko ola linjiku kapi nilimelela.
32 Sabem que, de acordo com a justiça de Deus, quem pratica essas coisas merece morrer, mas ainda assim continuam a praticá-las. E, o que é pior, incentivam outros a também fazê-lo.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Romanos 1, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.