João 8
Umbu-Ungu No Penge NT (UBU_NOP) vs NTLH
1 nakolo Yesusi ma pangi te ‘Ma Pangi Unju Ollipi Ponie’ nili akuna olando purumu.
1 [Depois todos foram para casa, mas Jesus foi para o monte das Oliveiras.
2 Kanu kinie kolea tangorumu kinie ipulueli ou yu kelepa ⸤Pulu Yemo popo toko kaloringi⸥ ulke tembelena purumu kinie yamboma yu molorumuna ongo maku toko moloringi kinie ene ungu mane simbendo yu manie molorumu.
2 De madrugada ele voltou ao pátio do Templo, e o povo se reuniu em volta dele. Jesus estava sentado, ensinando a todos.
3 Kanu kinie Pulu Yemonga ungu manemanga puluma pilku mane siringi yema kinie* Parisi yema kinie** enene ambo ye puli te ye te kinie wa ulu kerinele teringilimu liku mengo ongo yamboma moloringi kumbikerena ongo anjikulie,
3 Aí alguns mestres da Lei e fariseus levaram a Jesus uma mulher que tinha sido apanhada em adultério e a obrigaram a ficar de pé no meio de todos.
4 Yesusindu ningindu: “Ungu Mane Silimu, i ambo ye pulimu ye te kinie wa ulu kerinele teko molongili yambomane kanongine membo okomolo.
4 Eles disseram: — Mestre, esta mulher foi apanhada no ato de adultério.
5 Mosisini ungu mane te sipe panjipelie nimbendo: “Ambo aku tembamo kouni toko konjei.” nirimu* kene nuni nambolka niniye?” niringi.
5 De acordo com a Lei que Moisés nos deu, as mulheres adúlteras devem ser mortas a pedradas. Mas o senhor, o que é que diz sobre isso?
6 Nakolo enene sike pilingindu naa niringi. ‘Yuni nambolka nimbenje? Nimbe kenjimbe kinie kote tenjimulú.’ ningu aku siku walsiringi.* Nakolo Yesusi ma kanopa kimuni mana ⸤we⸥ imbi topa molorumu.
6 Eles fizeram essa pergunta para conseguir uma prova contra Jesus, pois queriam acusá-lo. Mas ele se abaixou e começou a escrever no chão com o dedo.
7 Kanu kinie yu alieli walsi pu opu teringine olando sipe kanopalie enendo nimbendo: “Enenga ye te ulu pulu keri te naa pelemo ye tene i ambomo kumbi lepa kouni topili.”* nirimu.
7 Como eles continuaram a fazer a mesma pergunta, Jesus endireitou o corpo e disse a eles:
8 Aku nimbelie yu kelepa ma kanopa mana we imbi topa molorumu.
8 Depois abaixou-se outra vez e continuou a escrever no chão.
9 Aku nirimuna pilkulie ye ailime ene te talo ningu pena pena puku Yesusi munduku kelko ene puringi. Ye ailimenga ye nomime ou kumbi lelko puringi kinie we ye ailime akiliku puringi kanu kinie ye aili te Yesusi kinie naa molopa yuyu molopa, ambomo yu molorumuna we angilirimu.
9 Quando ouviram isso, todos foram embora, um por um, começando pelos mais velhos. Ficaram só Jesus e a mulher, e ela continuou ali, de pé.
10 Kanu kinie Yesusi olando sipe kanopalie ambomo walsipelie nimbendo: “Ambomo, yema tena molemeleye? Ye tene nu ‘Teko kenjinumunge kote tenjembo.’ naa nimuye?” nirimu.
10 Então Jesus endireitou o corpo e disse:
11 Ambomone nimbendo: “Ailimu, tene na kote naa tenjimbe tekemo.” nirimu. Yesusini nimbendo: “Nane kepe ‘Nuni teko kenjinumunge mongo lieni.’ naa nikiru kene nu pukulie ulu pulu keri teleno mele munduku kelko altoko naa tei!” nirimu.
11 — Ninguém, senhor! — respondeu ela. Jesus disse:
12 Yambo moloringimendo Yesusini kelepa nimbendo: “Na ma koleamanga pali yambomanga pa tenjilimu.* Na andopo molombona lombili andoko molonge yamboma sumbulu toline naa andoko molonge. Konde mololi ulu pulumu silimo pa telimu kinie molonge.” nirimu.
12 De novo Jesus começou a falar com eles e disse:
13 Aku nirimuna ye aili Parisimene* pilkulie yu karaye tekolie ningindu: “Nu moleno mele nunu ningu silino kene nuni ungu nikinuma pilipulie ‘Sike nikimu.’ nimbu pilimelkanje manda naa telka.” niringi.**
13 Os fariseus disseram a Jesus: — Agora você está falando a favor de você mesmo. Por isso o que você diz não tem valor.
14 Yesusini pundu topa nimbendo: “Na ou molopo orundu koleamo kinie kelepo pumbu tekero koleamo kinie pilipu moliomonga na molio mele sike nanu nilio nakolo nane i ungu nikirumu sike ungumu. Nakolo na molopo orundu koleamo kepe pe pumbu tekero koleamo kepe ene naa pilkimili.
14 Jesus respondeu:
15 Mana yambomane pilku apuruku telemele mele ene Parisi yemane aku siku pilkulie apurulimele, nakolo nane yambo te naa apurulio.
15 Vocês julgam de modo puramente humano; mas eu não julgo ninguém.
16 Nakolo nane sike pilipu apurulkenje na nanu manjipu naa apurulkemonga sumbi sipu apurulke. Na lipe mundurumu ye Tara kinie pea tapu topo molembolomonga sumbi sipu pilipu apurulke.
16 E, se eu julgar, o meu julgamento é verdadeiro porque não julgo sozinho, pois o Pai, que me enviou, está comigo.
17 Enenga ungu mane te bokuna molemo kanumu i sipe: ‘Yambo talone ungu te ningu síngili liemo ‘Aku ungumu sike.’ niengi.’ aku sipe nimbe pelemo.*
17 Na
18 Akumunge na molio mele nanu nimbu silio kepe; na lipe mundurumu ye Tarane na molio mele nimbe silimola.” nirimu.
18 Eu dou testemunho a respeito de mim mesmo, e o Pai, que me enviou, também dá testemunho a meu respeito.
19 Kanu kinie enene walsikulie ningindu: “Lanie tena molemoye?”* niringi. Yesusini pundu topa nimbendo: “Enene na kepe nanga Lapamo kepe naa kanoko imbi silimele. Enene na kanoko imbi silimelkanje Tara kepe kanoko imbi silimelka.” nirimu.
19 — Onde está o seu pai? — perguntaram. Jesus respondeu:
20 Yesusi ulke tembelena sukundu, Pulu Yemonga ningu yambomane kou mone siringi unju ketema lerimu koleana molopa yamboma ungu mane sipe molopalie i unguma nirimu. Nakolo yunge walemo* wendo naa orumuna yambo tene yu ambolko liku ka naa siringi.
20 Jesus disse essas coisas quando estava ensinando no pátio do Templo, perto da caixa das ofertas. Ninguém o prendeu porque ainda não tinha chegado a sua hora.
21 Yesusini altopa Juda ye ailimendo nimbendo: “Na kinie pumbu tekero, kanu kinie enene na koroko kelkolie enenga ulu pulu kerime konopuna pepili kolonge. Na pumbu koleana ene manda naa onge.” nirimu.
21 Jesus disse outra vez:
22 Aku nirimuna pilkulie Juda ye ailimene eneno kerepali ningu walsikulie ningindu: “Aku nambemuna ‘Na pumbu koleana ene manda naa onge.’ nikimuye? Aku liemo yu yuyu topa konjimbenje?” niringi.
22 Os líderes judeus disseram: — Ele diz que nós não podemos ir para onde ele vai! Será que ele vai se matar?
23 Yesusini kelepa nimbendo: “Ene manie yamboma, na ola yemo. Ene ma kolea pulu yamboma, na ma kolea pulu ye te molo.
23 Jesus continuou:
24 Nane enendo ou nimbundu: “Ulu pulu kerime konopuna we pepili kolonge.” nindu kanumu. Akumu “Na kinié molio ou pulu pulu molorundu pe molopo mindi pumbu yemo.” nimbu silio mele enene ‘Sike akumu molemo.’* ningu tondolo munduku naa pilíngi liemo pe ene kolonge kinie sike enenga ulu pulu kerime konopuna we pepili kolonge.” nirimu.
24 Por isso eu disse que vocês vão morrer sem o perdão dos seus pecados. De fato, morrerão sem o perdão dos seus pecados se não crerem que “
25 Parisi yemane yu walsikulie ningindu: “Nu naeye?” niringi. Yesusini pundu topa nimbendo: “Na molio mele ene alieli nimbu silio kanumu na mindi.
25 — Quem é você? — perguntaram a Jesus. Ele respondeu:
26 Nane ene molko ulu telemele mele pilipu apurupulie enene teko kenjilimele mele ungu aisili nimbu silke nakolo nanu konopuni pilipulie unguma naa nilio. Na lipe mundurumu yemo, yu ulu sikema mindi tepa ungu sikema mindi nilimo ye, kanumuni nilimo mele mindi pilipulie mana yamboma nimbu silio.” nirimu.
26 Existem muitas coisas a respeito de vocês das quais eu preciso falar e as quais eu preciso julgar. Porém quem me enviou é verdadeiro, e eu digo ao mundo somente o que ele me disse.
27 Yuni Lapando nirimu nakolo ene yuni nirimu mele pulumu naa piliringine
27 Eles não entenderam que ele estava falando a respeito do Pai.
28 Yesusini enendo nimbendo: “Pe enene Manie Omba Mana Ye Au Lerimu Yemo ola uku toko panjingí kinie* enene pilkulie “Na kinie molio ou pulu pulu molorundu pe molopo mindi pumbu yemo.” nimbu silio mele enene ‘Sike akumu molemo.’** ningu pilkulie kepe, “Na nanu konopuni pilipulie naa telio.*** Tarane na mane silimo mele mindi pilipulie nilio.” alieli nimbu silio ‘Akumu sike lemo.’ ningu pilingí.
28 Por isso Jesus disse:
29 Na lipe mundurumuna orundu yemo na kinie pea tapu topo molembolo; alieli yu kanopa peanga kanolemo uluma mindi teliomonga yuni walsikale kepe na mundupe naa kelemo.” nirimu.
29 Quem me enviou está comigo e não me deixou sozinho, pois faço sempre o que lhe agrada.
30 Yuni aku sipe nimbe molopili kepe yambo aisili ‘Yesusi yu Pulu Yemone sike lipe mundurumu.’ ningu tondolo munduku piliringi.*
30 Quando Jesus disse isso, muitos creram nele.
31 ‘Yu sike.’ ningu piliringi Juda yambomando Yesusini nimbendo: “Nane ungu mane silioma sike pilku liku tenge panjiku molongi liemo ene sike nanga lombili andolime molonge.*
31 Então Jesus disse para os que creram nele:
32 Aku tekolie, enene sike ungumu pilingí kinie ene ka silimo melema sike ungumuni wendo linjipe ‘ene we molko konjengi.’ nimbé.” nirimu.
32 e conhecerão a verdade, e a verdade os libertará.
33 Enene pundu toko yundu ningindu: “Olio Eporayamone kalopa lirimu yamboma molopo, yambo tenga ka kongono te naa tenjipu molorumulu.* Aku liemo nuni ‘Ka silimo melema wendo pumbe olio molko konjingí.’ ninu kanumu nambe teko pilkulie ninuye?” niringi.
33 Eles responderam: — Nós somos descendentes de Abraão e nunca fomos escravos de ninguém. Como é que você diz que ficaremos livres?
34 Yesusini pundu topalie nimbendo: “Nane ene paa sike nimbu sikirumu: Yambo ulu pulu keri telemelema ulu pulu kerimene ka silimo kinie aku ulu pulu kerimenga ka kongono telemele.
34 Jesus disse a eles:
35 Ka kongono telemo kendemandemo ulke pulu yamboma kinie pea kamu naa molemo, nakolo ambolango te yunge ulke pulu yamboma kinie alieli teluna tapu toko molemele.
35 O escravo não fica sempre com a família, mas o filho sempre faz parte da família.
36 Akumunge ⸤Ulke Pulu Yemonga⸥ Malone ‘Ene ka silimo melema mundupe kelepili, ene we molko konjengi.’ nimu liemo meltene sike ka naa simbe, we paa sike molko konjingí.
36 Se o Filho os libertar, vocês serão, de fato, livres.
37 ‘Ene Eporayamone kalopa lirimu yamboma molemele.’ na pilipu molio nakolo enenga konopuna nanga ungumu naa pelemomonga na toko konjingí tekemele.
37 Eu sei que vocês são descendentes de Abraão; porém estão tentando me matar porque não aceitam os meus ensinamentos.
38 Nane Tara kinie molopolie kanorundu mele ene nimbu silio. Enene enenga laniene nilimo mele pilkulie telemele.” nirimu.
38 Eu falo das coisas que o meu Pai me mostrou, mas vocês fazem o que aprenderam com o pai de vocês.
39 Yesusini yambomando “Ene lanienga ungumu pilkulie telemele.” nirimu kinie pilkulie Juda yambomane pundu toko ningindu: “Olionga lapa kalopa lirimumu Eporayamo.”* niringi. Yesusini nimbendo: “Molo. Ene sike Eporayamone kalopa lirimu yamboma molemelkanje Eporayamone terimu mele ene aku siku telemelka.
39 — O nosso pai é Abraão! — responderam eles. Então Jesus disse:
40 Nakolo aku naa telemele. Pulu Yemone na nimbe sirimu unguma na pilirindu ungu sikema ene nimbu silio yemo toko konjingí tekemele. Eporayamone aku sipe naa terimu.
40 Mas eu lhes tenho dito a verdade que ouvi de Deus, e assim mesmo vocês estão tentando me matar. Abraão nunca fez uma coisa assim!
41 Ene enenga laniene telemo mele manda lelko telemele.” nirimu. Enene tondolo karaye tekolie ningindu: “Olionga anumu ye te lupe kinie wapora topalie olio naa merimu. Olionga lapa kanumu Pulu Yemo telu mindi.” niringi.
41 Vocês estão fazendo o que o pai de vocês fez. Eles responderam: — Nós não somos filhos ilegítimos; nós temos um Pai, que é Deus!
42 Yesusini enendo nimbendo: “Na Pulu Yemo kinie molopolie orundu ya moliomonga Pulu Yemo yu sike enenga Lapa lelkanje enene na konopu monjilimelka. Na nanu konopuni pilipulie naa orundu. Yuni na lipe mundurumuna orundu.
42 Jesus disse a eles:
43 Nane ungu niliomanga pulumu nambemuna sumbi siku naa pilimeleye? ‘Ungu pulumu naa pilimolo.’ ningu liku su silimele akumunge nanga ungumu ene naa pilimele.
43 Por que é que vocês não entendem o que eu digo? É porque não querem ouvir a minha mensagem.
44 Ene Depelemonga* ambolangoma, Setene enenga lapamo. Laniene kanopa peanga kanolemo mele ‘teamili.’ ningulie yuni “Ene teai.” nilimo mele ‘Paa teamili.’ nilimele. Ou pulu pulu mulu matolo kokele wendo orumu kinie yu yambo topa konjili yemo molorumu mele aku silimu yandopa kinié we molemo. Yu sike ungu pulu te naa perimuna sike ungu te walsikale kepe paa naa nirimu. Yu kolo tolemo yemo; yu sike kolo toli ungumunge pulu yemo molemomonga ou yu kolo torumu mele yandopa kinié kepe pe kepe kolo mindi tolemo tomba.
44 Vocês são filhos do Diabo e querem fazer o que o pai de vocês quer. Desde a criação do mundo ele foi assassino e nunca esteve do lado da verdade porque nele não existe verdade. Quando o Diabo mente, está apenas fazendo o que é o seu costume, pois é mentiroso e é o pai de todas as mentiras.
45 Nakolo nane ungu sikema nimbu siliomonga ene naa pilku ‘Kolo tolemo.’ ningu pilimele.
45 Mas, porque eu digo a verdade, vocês não creem em mim.
46 “Naene nanga konopuna ulu pulu keri telu kepe pelemo manda lipe ora simbeye? Te naa pelemo nakolo nane ungu sikemo nindu liemo ‘Sike nikimu.’ ningu ene nambemuna naa pilimeleye?
46 Qual de vocês pode provar que eu tenho algum pecado? Se digo a verdade, por que não creem em mim?
47 Pulu Yemonga ambolangomane Pulu Yemone nilimo ungumu pilku limele. Ene Pulu Yemonga ambolangoma naa molkolie* yunge ungumu nane nimbu silioma “Naa pilimulú.” ningu naa pilku limele.” nirimu.
47 A pessoa que é de Deus escuta as palavras de Deus. Vocês não escutam as palavras de Deus porque vocês não são dele.
48 Juda ye ailimene* yundu pundu toko ningindu: “ “Nu Sameria ye te moleno, nunge konopuna kuru te molemo.” nilimolo kanumu sike nilimolo.” niringi. ⸤Juda yambomane Sameria yamboma kinie konopu keri panjiringi kanumunge** yu iri toko ungu taka tonjiku “Yu ye keri te.” ningindu “Nu Sameria ye te.” niringi.⸥
48 Eles disseram a Jesus: — Por acaso não temos razão quando dizemos que você é
49 Niringi mele pilipelie Yesusini pundu topa enendo nimbendo: “Nanga konopuna kuru te naa molemo. Nane Taranga imbi ola linjilio, nakolo enene nanga imbi teko kenjinjilimele.
49 Jesus respondeu:
50 Nanu ‘Imbi ola molopili.’ naa nilio, nakolo ye te molemo akumuni ‘Na imbi ola molopili.’ nimbe nanga imbi ambolopa ola linjilimo. Kanu yemone nane nilio mele kepe enene nilimele mele kepe mimi sipe pilipe apurupe tene ‘Sike nikimu.’ nimbe pilipe molemo.
50 Não procuro conseguir elogios para mim mesmo; mas existe alguém que procura consegui-los para mim, e ele é o Juiz.
51 Nane enendo paa sike nimbu sikirumu: Yambo te nanga ungumu pilipe lipe tepa molomba yambomo paa kamu naa kolopa molopa mindi pumbe.” nirimu.
51 Eu afirmo a vocês que isto é verdade: quem obedecer aos meus ensinamentos não morrerá nunca.
52 Juda ye ailimene yundu ningindu: “Kinié olio pilkimulu, kuru te paa sike nunge konopuna molemo lemo. Anda kolepa Eporayamo kolorumu;* Pulu Yemone ungu umbu tonjirimuma pilku yamboma ningu siringi yema** koloringila. Nakolo nuni ninindu: “Nanga ungumu pilipe lipe molomba yambomo kamu naa kolomba.” nikinu.
52 Então eles disseram: — Agora temos a certeza de que você está dominado por um demônio! Abraão e todos os
53 Eporayamonga imbi manie mele molopa nunge imbi ola molemoye? Yunge imbi paa ola, nakolo yu kepe kolorumula. Pulu Yemone ungu umbu tonjirimuma pilku yamboma ningu siringi yamboma kepe imbi ola molorumu nakolo koloringila. Nunge imbimu ola enenga imbime manieye? Paa molo! Nu koropamo.” niringi.
53 Será que você é mais importante do que Abraão, o nosso pai, que morreu? E os profetas também morreram! Quem você pensa que é?
54 Yesusini pundu topa nimbendo: “Nane nanga imbi nanu ambolopo ola lilkenje na imbi paa sike ola naa molka, na we mindi nilke. Nakolo akumu molo. Tara, yundu enene “Olionga Pulu Yemo.” nilimele kanumuni nanga imbi ambolopa ola linjilimo.
54 Ele respondeu:
55 Enene yu naa kanoko naa pilimele nakolo nane yu kanopo pilio. Nane “Yu naa kanopo naa pilio.” nilkenje ene kolo tolime molemele mele na aku sipu molka. Nakolo nane yu paa sike kanopo pilipu, yunge ungumu pilipu lipu tepo molio.
55 Vocês nunca conheceram a Deus, mas eu o conheço. Se eu disser que não o conheço, serei mentiroso como vocês; mas eu o conheço e obedeço ao que ele manda.
56 Enenga anda kolepa Eporayamone na mana manie ombó walemo kanomba pilipelie konopu sipe molorumu. Kanu walemo kamu kanopalie konopu sirimu.” nirimu.
56 Abraão, o pai de vocês, ficou alegre ao ver o tempo da minha vinda. Ele viu esse tempo e ficou feliz.
57 Kanu kinie Juda ye ailimene yundu ningindu: “Nunge ponie tokapu talo ou naa pora nili. Nu kango yemo mindi. Pe nu “Eporayamo kanorundu.” nikinuye? Nuni yu manda naa kanorunu. Kolo tokono.” niringi.
57 — Você não tem nem cinquenta anos e viu Abraão? — perguntaram eles.
58 Yesusini enendo nimbendo: “Nane enendo paa sike nimbu sikirumu: Eporayamo sike paa koronga ou molopa kolorumu nakolo yu ou naa molopili na molorundu.”* nirimu.
58 — Eu afirmo a vocês que isto é verdade: antes de Abraão nascer, “ — respondeu Jesus.
59 Aku nirimuna pilkulie enene “Yu topo konjemili.” ningu kou liku yu tonge teringi. Nakolo Yesusi lopi tepalie, ulke tembelena kiyongo nimbe omba ulsu purumu.
59 Então eles pegaram pedras para atirar em Jesus, mas ele se escondeu e saiu do pátio do Templo.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar João 8, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.