João 1
Umbu-Ungu No Penge NT (UBU_NOP) vs NTLH
1 Paa koronga ou, ⸤mulu matolo kepe melte naa lepili,⸥ Ungumu molorumu. Aku Ungumu Pulu Yemo kinie moloringili. Aku Ungumu yu Pulu Yemo.*
1 No começo aquele que é a Palavra já existia. Ele estava com Deus e era Deus.
2 Paa koronga ou, melte mana naa lepili, yu Pulu Yemo kinie moloringili.
2 Desde o princípio, a Palavra estava com Deus.
3 Ungumu yuni yuyu melema pali terimu. Melte we pora naa purumu. Mele wendo orumuma pali yuni terimuna wendo orumu.
3 Por meio da Palavra, Deus fez todas as coisas, e nada do que existe foi feito sem ela.
4 Mololi ulu pulumu yu kinie mindi perimu.* Kanu mololi ulu pulumu yambomanga pa tenjilimu.**
4 A Palavra era a fonte da vida, e essa vida trouxe a luz para todas as pessoas.
5 Aku pa telimuni sumbulu tolemomo pa tenjilimo. Sumbulu tolemomone altopa pa telimu manda pipi sipe sumbulu altopa naa tomba.
5 A luz brilha na escuridão, e a escuridão não conseguiu apagá-la.
6 Ye te orumumu Pulu Yemone lipe mundurumuna orumu, yunge imbi Jono. ⸤Yu No Linjili Jono kanumu.⸥*
6 Houve um homem chamado João, que foi enviado por Deus
7 Jonone pa tenjilimunge pulumu nimbe simbe orumu. ‘Yambomane “Nondopa ombá yemo yu sike aku pa tenjilimu.” ningu tondolo munduku piliengi!’* nimbe omba nimbe sirimu.
7 para falar a respeito da luz. Ele veio para que por meio dele todos pudessem ouvir a mensagem e crer nela.
8 Jono yu aku pa tenjilimu molo. Yu aku pa tenjilimu ombá mele nimbe simbe orumu.
8 João não era a luz, mas veio para falar a respeito da luz,
9 Jonone yamboma ungu nimbe sipe molopili paa sike pa tenjilimuni yamboma pali pa tenjilimo kanumu mana ombá orumu.
9 a luz verdadeira que veio ao mundo e ilumina todas as pessoas.
10 Yu ma koleana omba molorumu. Yuni yuyu ma koleamo terimu nakolo ma koleana yambomane yu kanokolie ‘Yu ma kolea terimu Pulu Yemo.’ ningu naa kanoko ‘Yu we mana ye te.’ ningu piliringi.
10 A Palavra estava no mundo, e por meio dela Deus fez o mundo, mas o mundo não a conheceu.
11 Yu yunge koleana omba molorumu nakolo yunge yambomane “Nu olionga Ailimu okono kene olio ongo nokoko moloi.” ni naa niringi.*
11 Aquele que é a Palavra veio para o seu próprio país, mas o seu povo não o recebeu.
12 Nakolo yundu “Nu sike ⸤Pulu Yemone lipe mundurumuna orunu yemo kene⸥* olio nokani pea molamili oi.” ningu yunge unguma tondolo munduku pilku liringi yamboma yuni “Pulu Yemonga ambolangoma molangi.” nirimu.**
12 Porém alguns creram nele e o receberam, e a estes ele deu o direito de se tornarem filhos de Deus.
13 Nakolo kanu yamboma Pulu Yemonga ambolangoma au leringi, aku ulumu kangimunge kongonomo molo. Anupili lapalini “Pulu Yemonga ambolangoma meamili.” ni naa niringila. Pulu Yemone yuyu mindi enendo “Nanga ambolangoma.” nirimu.*
13 Eles não se tornaram filhos de Deus pelos meios naturais, isto é, não nasceram como nascem os filhos de um pai humano; o próprio Deus é quem foi o Pai deles.
14 Ungumu ⸤Pulu Yemo pea moloringilimu⸥ manie omba mana ye au lepa olio kinie pea wale wallo kolte molorumu. Yu mana omba molorumu kinie nemo nemo nimbu kanopolie, yu ye paa peanga, imbi molemo ye tondolomo, kanopo pilirimulu. Kanu ye paa peanga tondolomo Malo telu molorumumu Lapa molorumuna yu pea molkololie mana manie orumumunge yu ye paa peanga lepa imbi paa ola mololi ye tondolomo mindi kanopo pilirimulu. Yu kondo kololi ulu pulumu kinie sike nili ulu pulumu kinie yunge konopuna pepa tengepea terimu yemo.
14 A Palavra se tornou um ser humano e morou entre nós, cheia de amor e de verdade. E nós vimos a revelação da sua natureza divina, natureza que ele recebeu como Filho único do Pai.
15 ⸤Jono yamboma no linjipe molopili Yesusi Pulu Yemonga Ungumu orumu kinie⸥ Jono yuni yamboma kanu yemo lipe ora sipe yu molorumu mele nimbe sirimu. Yuni ru nimbelie nimbendo: “I yemo nane enendo ou “Nondopa ombá.” nimbu sirindu kanu yemo imu. Na naa molambo i yemo yu koronga ou Pulu Yemo kinie molorumuna “Yu ye nomi ailimu na paa we koropamo.” nirindu* kanu yemo imu.” nirimu.
15 João disse o seguinte a respeito de Jesus: — Este é aquele de quem eu disse: “Ele vem depois de mim, mas é mais importante do que eu, pois antes de eu nascer ele já existia.”
16 Yuni olio we kondo kolemo ulu pulumu yu kinie pelemomonga yuni olio alieli kondo kolopa mindi molopa olio ‘Konopu wayongo siengi.’ nimbe taki taki sewe anjilimo.
16 Porque todos nós temos sido abençoados com as riquezas do seu amor, com bênçãos e mais bênçãos.
17 Mosisini olio Pulu Yemonga ungu mane sirimuma mindili sipu tepo molorumulu.* Nakolo olio we kondo kololi ulu pulumu kinie sike unguma kinie aku uluma Yesusi Kirasi yu kinie mindi pepili orumu.
17 A lei foi dada por meio de Moisés, mas o amor e a verdade vieram por meio de Jesus Cristo.
18 Mana yambo tene ou kepe, kinié kepe, Pulu Yemo naa kanolemele. Pulu Yemonga Malo telu mindi molemo, akumu Lapa kinie pea tapu toko molembele, akumuni mindi ‘Pulu Yemo molemo mele kanangi.’ nimbe yu lipe ora sirimu.
18 Ninguém nunca viu Deus. Somente o Filho único, que é Deus e está ao lado do Pai, foi quem nos mostrou quem é Deus.
19 Juda yamboma⸤nga ye aili⸥* kolea aili Jerusalleme moloringi ⸤kanu yemane⸥ Pulu Yemo popo tonjiringi ye pokore kinie,** LLipai ye pokore kinie Jono no linjipe molorumuna liku mundukulie, “Jonondo “Nu naeye?” ningu walsiku piliengi pai.” niringi.
19 Os líderes judeus enviaram de Jerusalém alguns sacerdotes e levitas para perguntarem a João quem ele era.
20 Ene ongo yu walsiku piliringi kinie yuni kolo naa topa sumbi sipe nimbelie nimbendo: “Pulu Yemone ‘Olio nokopa konjimbe ye te lipu mundumbu.’ nimbe mako torumu ye nomi Kirasimu* na molo.” nirimu.
20 João afirmou claramente: — Eu não sou o
21 Enene “Nu aku yemo molo liemo nu naeye? Nu Pulu Yemone ungu umbu tonjirimuma pilipe yamboma nimbe sirimu ye Illainja, ⸤Pulu Yemone ou olando lirimu akumu⸥* nu kelko onuye?” ningu walsiku piliringi. Yuni “Na akumu molo.” nirimu. Enene ningindu: “Aku liemo ‘Pulu Yemone ungu umbu tonjirimuma pilipe yamboma nimbe simbe ye te pe ombá.’ ⸤ou niringi yemo⸥ nuye?”.** niringi. Yuni “Molo!” nirimu.
21 Eles tornaram a perguntar: — Então, quem é você? Você é Elias? — Não, eu não sou! — respondeu João. — Você é o — Não! — respondeu ele.
22 Kanu kinie enene yundu ningindu: “Nu naeye? Olio liku mundungi yemane ‘Ongo ningu singí.’ ningu nokoko molemele kene nunge imbi lelko si. Nunu nae konopu lekenoye?” niringi.
22 Aí eles disseram a João: — Diga quem é você para podermos levar uma resposta aos que nos enviaram. O que é que você diz a respeito de você mesmo?
23 Jonone nimbendo: “Pulu Yemone ungu umbu tonjirimuma pilipe yamboma nimbe sirimu ye Aisayane koronga ou nimbendo:nirimu. Aisayane kanu ou pilirimu ungumu nane kinié nikiru.” nimbe Jonone nirimu.
23 João respondeu, citando o profeta Isaías: — “Eu sou aquele que grita assim no deserto: preparem o caminho para o Senhor passar.”
24 ⸤Kanjollomane⸥ munduringi ongo moloringi yemanga Parisi ye mare moloringila.*
24 Os que foram enviados eram do grupo dos fariseus ;
25 Aku Parisi yemane yundu walsiku pilkulie ningindu: “Nu ye nomi Kirasimu molola, Illainja molola, ‘Pulu Yemone ungu umbu tonjirimuma pilipe yamboma nimbe simbe ye te pe ombá.’ ou niringi yemo molola. Pe kinié nu nambemuna yambo no linjilinoye?” niringi.
25 eles perguntaram a João: — Se você não é o Messias, nem Elias, nem o Profeta que estamos esperando, por que é que você batiza?
26 Jonone enendo pundu topa nimbendo: “Na sike no linjilio nakolo nanga kongonomo manie. Ye te olionga koleana sukundu molemo akumu ene kanokolie ‘we yere’ konopu lelko, kanoko imbi naa silimele,
26 João respondeu: — Eu batizo com água, mas no meio de vocês está alguém que vocês não conhecem.
27 akumu na lombili akilipe okomo yemo. ⸤Yambo ailimenga kongono keri teli yambomane sike enenga ailimenga kongono keri tenjingindu enenga kimbu su ka pilke toko su wendo linjilimele nakolo⸥ i ye na lombili akilipe okomomonga kimbu su ka pilke topo su wendo linjimbu kongonomo kepe paa olandopa mele, nane manda naa tenjimbu. Na ye paa keri mele; yu ye paa nomi ailimu.” nirimu.
27 Ele vem depois de mim, mas eu não mereço a honra de desamarrar as correias das sandálias dele.
28 I ulu wendo orumuma Betani taono, no Jodane nekendo lemo koleana, wendo orumu. Jonone akuna yambo no linjirimu.
28 Isso aconteceu no povoado de Betânia, no lado leste do rio Jordão, onde João estava batizando.
29 Opalikundu ⸤No Linjili⸥ Jono molorumuna Yesusi ombá orumu kanopalie nirimumuni, yambomando nimbendo: “Kaname! Pulu Yemonga Kongi Sipisipi Walomo* okomo. Yu yambomanga pali ulu pulu keri teringi telemelema kulu tonjilimo tonjimbe yemo okomo.” ⸤nirimu⸥.
29 No dia seguinte, João viu Jesus vindo na direção dele e disse: — Aí está o Cordeiro de Deus, que tira o pecado do mundo!
30 “Ou nane ye te nirindu kanumu andi okomo ye akumundu nirindu. Ou nane nimbundu: “Ye na lombili ombá ye te na naa molambo yu koronga ou molorumuna yu olandopa na maniendopa.” nirindu kanumu i yemo.
30 Eu estava falando a respeito dele quando disse: “Depois de mim vem um homem que é mais importante do que eu, pois antes de eu nascer ele já existia.”
31 Na kepe yu naa kanorundu nakolo ‘Isirele yamboma yu kanokolie piliengi lipu ora siembo.’ nimbu na ombo yamboma no linjilio.” nirimu.
31 Eu mesmo não sabia quem ele era, mas vim, batizando com água para que o povo de Israel saiba quem ele é.
32 Jonone yundu ungu te pea nimbendo: “Yu no linjipu molopo kanondu kinie Mini ⸤Kake Telimu⸥ kera waembono mele mulu koleana maniendo omba yu molomuna omba molomu kanondu.
32 João continuou: — Eu vi o Espírito descer do céu como uma pomba e parar sobre ele.
33 Nane yu kanopolie yu imbi naa pilipu ‘Yu we yere.’ konopu lelka nakolo nando “Yamboma no linjipui.” nimbe lipe mundurumu yemone na nimbe sipelie nimbendo: “Mini ⸤Kake Telimu⸥ manie omba ye tenga kangi tenga ola omba molomba kanoni kinie aku yemone yamboma Mini ⸤Kake Telimu⸥ linjimbe yemo.” nirimuna pilipulie yu kanopo imbi sipulie
33 Eu não sabia quem ele era, mas Deus, que me mandou batizar com água, me disse: “Você vai ver o Espírito descer e parar sobre um homem. Esse é quem batiza com o Espírito Santo.”
34 enendo “Yu Pulu Yemonga Malo.” nilio.” nirimu.
34 E eu vi isso e por esse motivo tenho declarado que ele é o Filho de Deus.
35 Opalikundu ⸤No Linjili⸥ Jono no Jodane kelo akuna altopa angilipelie nirimumuni, yu lombili andolimenga* ye talo pea angiliringi.
35 No dia seguinte, João estava outra vez ali com dois dos seus discípulos.
36 Kanu kinie Yesusi omba purumu kinie yuni kanopalie nimbendo: “Kanale! Pulu Yemonga Kongi Sipisipi Walomo* omba pukumu.” nirimu.
36 Quando viu Jesus passar, disse: — Aí está o Cordeiro de Deus!
37 Yu lombili andolitolo yuni nirimumu pilkululie Yesusi lombili puringili.*
37 Quando os dois discípulos de João ouviram isso, saíram seguindo Jesus.
38 Yesusi topele topa elte yu lombili oringili kanopalie eltendo nimbendo: “Nambolka korokombeleye?” nirimu. Eltene yundu “Rapai, nu tena pelenoye?” niringili. (Rapainge ungu pulumu ‘Ungu Mane Silimu’.)*
38 Então Jesus olhou para trás, viu que eles o seguiam e perguntou: Eles perguntaram: — Rabi, onde é que o senhor mora? (“Rabi” quer dizer “mestre”.)
39 Yuni eltendo “Kanangili wale.” nirimu. Elte yu perimuna puku kanokololie ipupini po killoko mele terimuna kanu enamonga yu pea peringi.
39 — Venham ver! — disse Jesus. Então eles foram, viram onde Jesus estava morando e ficaram com ele o resto daquele dia. Isso aconteceu mais ou menos às quatro horas da tarde.
40 Ye talo Jonone nirimumu pilkululie Yesusi lombili puringili yetolonga te Enderu, Saimono Pitanga angenu.
40 André, irmão de Simão Pedro, era um dos dois homens que tinham ouvido João falar a respeito de Jesus e por isso o haviam seguido.
41 Yu sumbi sipe pupe angenu Saimono koropa kanopa lenjipelie yundu nimbendo: “Pulu Yemone “olio nokopa konjimbe ye te lipu mundumbu.” nimbe mako torumu ye nomi Mesayamo* kanopo lenjímulu.” nirimu. (‘Mesaya’ akumu Juda yambomanga ungu te. Mesayamondo Giriki unguna ‘Kirasimu’ nilimele.)
41 A primeira coisa que André fez foi procurar o seu irmão Simão e dizer a ele: — Achamos o
42 Aku nimbelie Enderuni angenu Saimono Yesusi molorumuna memba purumu. Yesusini yu kanopalie nimbendo: “Nu Saimono, ‘Jono’ nili ye tenga malo. Nunge imbi te ‘Sipasi’ ningu lenge.” nirimu. (Sipasindu ‘Pita’ niringila. Juda yambomanga unguna ‘Sipasi’ ningu, Giriki unguna ‘Pita’ nilimele, aku ungutolonga pulumu ‘kou mulu’.)
42 Então André levou o seu irmão a Jesus. Jesus olhou para Simão e disse:
43 Opalikundu Yesusi ‘Kolea Gallilli disiriki pambo.’ konopu lepa pumbe purumu. Pupelie Pillipu aulkena angilirimu kanopalie, “Na lombili oi.” nirimu.
43 No dia seguinte, Jesus resolveu ir para a região da Galileia. Antes de ir, foi procurar Filipe e disse:
44 Pillipu kepe Besaida taono yemo, Enderu kinie Pitatolonga koleamo.
44 Filipe era de Betsaida, de onde eram também André e Pedro.
45 Pillipu Nataniele kanopa lenjipelie yuni yundu nimbendo: “Mosisini boku torumu bokumanga* ‘Ye te ombá.’ nimbe temane torumu kanu yemo kepe, Pulu Yemone ungu umbu tonjirimuma pilku yando ningu siringi yemane enenga bokumanga ‘Ye te ombá.’ ningu temane toringi kanu yemo kepe, kinié olio kanopo lenjímulu. Yu Nasarete taono ye Yesusi, Josepo malo.” nirimu.
45 Filipe foi procurar Natanael e disse: — Achamos aquele a respeito de quem Moisés escreveu no
46 Nakolo ‘Aku kolea kelóna ye aili te manda wendo naa ombá.’ nimbe pilipelie Natanielene Pillipundu nimbendo: “Nasarete taonona ulu peanga te manda wendo ombáye?” nirimu. Pillipuni Natanielendo nimbendo: “Ongo kanoi.” nirimu.
46 Natanael perguntou: — E será que pode sair alguma coisa boa de Nazaré? — Venha ver! — respondeu Filipe.
47 Kanu kinie Nataniele ombá orumu kinie Yesusini kanopalie, yundu nimbendo: “I ye okomomo paa sike Isirele yemo, yu kolo toli ungu te paa naa pelemo yemo.” nirimu.
47 Quando Jesus viu Natanael chegando, disse a respeito dele:
48 Natanielene Yesusindu nimbendo: “Nuni na nambe teko kanoko imbi sikulie aku nikinuye?” nirimu. Yesusini pundu topa nimbendo: “Molo. Pillipuni nu ou naa walsipili nu unju piki puluna molonu kinie nu kanopo imbi sindu.” nirimu.
48 Então Natanael perguntou a Jesus: — De onde o senhor me conhece? Jesus respondeu:
49 Aku nirimu kinie Natanielene tondolo mundupe nimbendo: “Rapai,* nu Pulu Yemonga Malo,** olio Isirele yambomanga ye nomi kingimu*** lepamo.” nirimu.
49 Então Natanael exclamou: — Mestre, o senhor é o Filho de Deus! O senhor é o Rei de Israel!
50 Yesusini nimbendo: “Nane ‘Nu unju piki puluna molonu kinie kanondu.’ nindu kanumunge nuni na ‘Pulu Yemonga Malo molemo.’ ningu pilkinuye? Kinié nane nundu nindu mele maniendopa. Pe ulu tondolo paa olandopama wendo ombá kanoni.” nirimu.
50 Jesus respondeu:
51 Aku nimbelie Yesusini ungu te pea nimbendo: “Nane enendo paa sike nimbu sikirumu: Pe mulu koleana anju yando pupe, Pulu Yemonga angelloma Manie Omba Mana Ye Au Lerimu Yemo* molombana olando puku maniendo ongo tenge kanonge.” nirimu.**
51 Eu afirmo a vocês que isto é verdade: vocês verão o céu aberto e os anjos de Deus subindo e descendo sobre o
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar João 1, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.