Atos 19
Umbu-Ungu No Penge NT (UBU_NOP) vs VC
1 Ye Apollosi kolea Akaya poropinji pupe akumunge kolea aili Korini molopili, Pollo ma pangi aulkena pupe Epesasi taono maniendo purumu. Akuna pupelie Yesusinge lombili andoli yambo mare kanorumu.
1 Enquanto Apolo estava em Corinto, Paulo atravessou as províncias superiores e chegou a Éfeso, onde achou alguns discípulos e indagou deles:
2 Kanopalie nirimumuni, ene walsipelie nimbendo: “Enene ungumu piliringi mele ‘Sike.’ ningu pilkulie Mini Kake Telimu liringi molo moloye?” nirimu. Enene pundu toko ningindu: “Molo, Mini Kake Teli te molemo mele olio naa pilimolo.” niringi.
2 Recebestes o Espírito Santo, quando abraçastes a fé? Responderam-lhe: Não, nem sequer ouvimos dizer que há um Espírito Santo!
3 Aku niringine pilipelie Pollone enendo nimbendo: “Aku liemo ene no nambe teko liringiye?” nirimu. Enene ningindu: “Jonone* nirimu unguma pilipulie no lirimulu.” niringi.
3 Então em que batismo fostes batizados?, perguntou Paulo. Disseram: No batismo de João.
4 Pollone nimbendo: “Jonone yambomando nimbendo: “Ulu pulu kerime munduku kelko konopu alowa teko no liei.” nirimu nakolo i ungumu mindi naa nirimu. Ungu te pea nimbendo: “Akilipe ombá ye Yesusi ‘Yu sike.’ ningu tondolo munduku piliengi!”* nirimu.” nimbe Pollone nirimu.
4 Paulo então replicou: João só dava um batismo de penitência, dizendo ao povo que cresse naquele que havia de vir depois dele, isto é, em Jesus.
5 Aku sipe nirimu mele pilkulie, ene “Aili Yesusinge yamboma molomolo.” ningu Yesusinge imbi lelko no liringi.
5 Ouvindo isso, foram batizados em nome do Senhor Jesus.
6 Kanu kinie Pollone enenga pengena ambolorumu kinie ene moloringine Mini Kake Telimu orumu kinie enene umbu ungu lupe lupema lelko, Ailimuni ungu umbu tonjirimuma pilku yamboma ningu siringi.
6 E quando Paulo lhes impôs as mãos, o Espírito Santo desceu sobre eles, e falavam em línguas estranhas e profetizavam.
7 Aku teringi ye rurepo mele moloringi.
7 Eram ao todo uns doze homens.
8 Pollo Epesasi molopalie nirimumuni, Juda yamboma maku toko Pulu Yemonga ungumu piliringi ulkena pupe, Pulu Yemo ye nomi kingimu molopa melema pali nokomba mele* pipili naa kolopa tondolo mundupe nimbe sirimu. ‘Ene paa pilku ‘Sike.’ niengi.’ nimbe oli yepoko aku sipe nimbe sipe molorumu.
8 Paulo entrou na sinagoga e falou com desassombro por três meses, disputando e persuadindo-os acerca do Reino de Deus.
9 Nakolo Juda yambo mare karaye teko ungu liku su siku, “Ungu imu kolo tokomo, naa pilimulú.” ningu, yamboma pilku molangi “I Pollone ungu nikimuma nimbe kenjikimu.” ningu ungu taka tonjiringi. Aku teringine Pollone ene mundupe kelepa purumu. Yesusinge lombili andoli yamboma* lipe memba pupe, Tiranasini ungu ningu si pu opu teringi ulke nokorumu kanuna memba purumu, akuna alieli kerepali ningu moloringi.
9 Mas, como alguns se endurecessem e não cressem, desacreditando a sua doutrina diante da multidão, apartou-se deles e reuniu à parte os discípulos, onde os ensinava diariamente na escola de um certo Tirano.
10 Aku teko molangi ponie talo omba purumu kinie Juda yamboma kepe yambo lupe kolea Esia poropinji moloringime pali Ailimunge ungumu piliringi.
10 Isto durou dois anos, de tal maneira que todos os habitantes da Ásia, judeus e gentios, puderam ouvir a palavra do Senhor.
11 Pulu Yemone Pollo lipe taponjirimu kinie ulu tondolo paa te lupe mele terimu.
11 Deus fazia milagres extraordinários por intermédio de Paulo, de modo que lenços e outros panos que tinham tocado o seu corpo eram levados aos enfermos;
12 Pollo kongono tembando mulu wambale panjirimuma yamboma sirimu kinie liku mengo puku kuru torumu yamboma simbi tonjiringi kinie enenga kuru torumuma pora nimbe, enenga konopuna kuru moloringime ongo wendo puringi.
12 e afastavam-se deles as doenças e retiravam-se os espíritos malignos.
13 Juda ye mare andoko yambomanga konopuna kuruma toko makoroko “Wendo pai!” ningu kou kongono andoko teringi. Ene mare Aili Yesusinge imbi lelko walsiku* kuruma ‘Ongo wendo pai!’ ningindu i siku niringi: “Pollone ungu mane silimo ye Yesusinge imbi lepo walsipulie ‘Ene ongo wendo pai!’ nikimulu.” niringi.
13 Alguns judeus exorcistas que percorriam vários lugares inventaram invocar o nome do Senhor Jesus sobre os que se achavam possessos dos espíritos malignos, com as palavras: Esconjuro-vos por Jesus, a quem Paulo prega.
14 Ye Sipa yunge malopili yepoko pakara aku siku teringi. Sipa yu Pulu Yemo popo tonjiringi yemanga ye aili* te. Aku yemonga malopilini aku siku Yesusinge imbi lelko walsiku kurumando “Ongo wendo pai!” niringi kinie
14 Assim procediam os sete filhos de um judeu chamado Cevas, sumo sacerdote.
15 kurumane pundu toko ningindu: “Olio Yesusi kanopo imbi silimolo. Pollo kanolemolo. Nakolo ene nameleye?” niringi
15 Mas o espírito maligno replicou-lhes: Conheço Jesus e sei quem é Paulo. Mas vós, quem sois?
16 kinie kuru konopuna molorumu yemone ene moloringine pukue topa pupe enenga mulu wambalema ambolopa sungu mangu sinjipe ene paa torumuna kanu ulkemo munduku kelko mulu wambale te naa pakoko meme pakoko we kowa puringi.
16 Nisto o homem possuído do espírito maligno, saltando sobre eles, apoderou-se de dois deles e subjugou-os de tal maneira, que tiveram que fugir daquela casa feridos e com as roupas estraçalhadas.
17 Pe Epesasi taonona moloringi Juda yamboma kinie yambo lupema kinie aku ulu wendo orumumu pilkulie ene mini wale munduku, Aili Yesusinge imbimu ambolko ola linjiku yu kapi niringi.
17 Este caso tornou-se {em breve} conhecido de todos os judeus e gregos de Éfeso, e encheu-os de temor e engrandeceram o nome do Senhor Jesus.
18 Akumunge yambo aisili ou Yesusi ‘Yu sike.’ ningu tondolo munduku piliringime kanu ulumu wendo orumu kinie ongo ou ulu keri teringime ningu para siringi.
18 Muitos dos que haviam acreditado vinham confessar e declarar as suas obras.
19 Aku siku teringimenga yambo mare ou kuru ala toko teko kenjiringi kanu yambomane yamboma kanoko molangi enenga ala toringi bokuma pali tepena kaloringi. Boku kaloringimenga kou mone purumu mele kou sillipa pipiti tausini mele purumu.
19 Muitos também, que tinham exercido artes mágicas, ajuntaram os seus livros e queimaram-nos diante de todos. Calculou-se o seu valor, e achou-se que montava a cinqüenta mil moedas de prata.
20 Aku sipe mele Ailimunge ungumunge tondolomone kanu ulu kerime topa manie mundurumuna ungumu enge nimbe koleamanga pali pupe kapola terimu.
20 Foi assim que o poder do Senhor fez crescer a palavra e a tornou sempre mais eficaz.
21 Kanu uluma pali ou teringi kinie pe Pollo konopuni pilipelie ‘Kolea Masedonia poropinji pupu kolea Akaya poropinji* pupulie, kolea aili Jerusalleme pumbu. Jerusalleme pupulie, pe kolea aili Romo pumbu.’ konopu lerimu.
21 Concluídas essas coisas, Paulo resolveu ir a Jerusalém, depois de atravessar a Macedônia e a Acaia. Depois de eu ter estado lá, disse ele, é necessário que veja também Roma.
22 Pollo yu liku taponjiringi yemanga Timoti kinie Erasitasitolo “Kolea Masedonia pale.” nimbe lipe mundupelie yu wale mare kolea Esia poropinji we molorumu.
22 Enviou à Macedônia dois dos seus auxiliares, Timóteo e Erasto, mas ele mesmo se demorou ainda por algum tempo na Ásia.
23 Aku walemanga Epesasi taono kanuna Ailimunge temane peangamo toko siringimunge umbuni aili te wendo orumu. Wendo orumu mele i sipe:
23 Por esse tempo, ocorreu um grande alvoroço a respeito do Evangelho.
24 Ye te, yunge imbi Demitiasi, yuni yamboma popo toringi pulu ambo kolo toli Atemisi* none teli melema kou sillipane tepa mimi tepa nosirimu. Yamboma kanu none telime enenga ulkemanga anjiku popo tongendo kou mone siku liringimunge Demitiasi kou mone aisili lipe yunge kongono tenjiringi yema mele aisili kalorumu.
24 Um ourives, chamado Demétrio, que fazia de prata templozinhos de Ártemis, dava muito a ganhar aos artífices.
25 Kanu yemone yunge kongono tenjiringi yema kinie ye Atemisinge kongono lupema tenjiringi yema kinie “Ene wai.” nimbe, lipe maku topalie nimbendo: “Yema, pulu ambo Atemisinge kongono tenjilimolomonga kou mone paa olandopa limulú.
25 Convocou-os, juntamente com os demais operários do mesmo ramo, e disse: Conheceis o lucro que nos resulta desta indústria.
26 Aku ye Pollone ungu nilimomone yambo aisili kondi topa anju limo mele ene pilku kanolemele. Yuni nimbendo: “I kini telemele pulu yamboma kolo toko telemele.” nilimo ungumu Epesasi taono yamboma kinie kolea Esia poropinji pali kepe yamboma pilku liku yu lombili pulimele.
26 Ora, estais vendo e ouvindo que não só em Éfeso, mas quase em toda a Ásia, esse Paulo tem persuadido e desencaminhado muita gente, dizendo que não são deuses os ídolos que são feitos por mãos de homens.
27 Yuni nilimo ungumuni olionga kou mone kongonomo mindi topa manie naa mundumbe. Pulu ambo Atemisi molemo popo tolemolo tamandu ulkemo kepe yambomane “Akumu uluri molo.” ningu kanoko keri kanonge. Atemisi yu kepe yunge imbi paa ola molemomo topa manie mundunjimbe tekemo. Pollone kanu temanemo we topa molomu liemo kolea Esia poropinji kepe we koleamanga pali kepe i pulu ambomo popo toko imbi ambolko ola linjilimele mele munduku kelenge lemo.” nirimu.
27 Daí não somente há perigo de que essa nossa corporação caia em descrédito, como também que o templo da grande Ártemis seja desconsiderado, e até mesmo seja despojada de sua majestade aquela que toda a Ásia e o mundo inteiro adoram.
28 Enene kanu ungumu pilkulie paa mumindili kolkolie ru ningulie ningindu: “Olio Epesasi yambomanga pulu ambo Atemisi paa aili olandopamo molemo.” niringi.
28 Estas palavras encheram-nos de ira e puseram-se a gritar: Viva a Ártemis dos efésios!
29 Aku niringi kinie yamboma pali ru ningu naka lelko sukundu sukundu lkisiku ongo maku tokolie, Gayasi kinie Arisitakasitolo ambolko liku mengo puku, enenga maku toringi koleana puringi. Kanu yetolo elte kolea Masedonia poropinji yetolo, Pollo kinie pea tapu toko andoringi.
29 A cidade alvoroçou-se e todos correram ao teatro levando consigo Caio e Aristarco, macedônios e companheiros de Paulo.
30 Pollo ene maku toringine ungu nimbé pumbe terimu nakolo Yesusinge lombili andoli yambomane “Molo.” niringi.
30 Paulo queria apresentar-se ao povo, mas os discípulos não o deixaram.
31 Kolea Esia poropinji ye nomi mare Pollo kinie perene niringimene kepe ningu mundukulie ningindu: “Pollo nu maku tokomelena paa naa pui.” niringi.
31 Até alguns dos asiarcas, que eram seus amigos, enviaram-lhe recado, pedindo que não se aventurasse a ir ao teatro.
32 Maku toringi yamboma konopu naa pepa bulu balu nirimu. Enene ru ningu, ungu lupe lupe niringi. Yambo aisilini ene maku toringimunge pulumu naa piliringi.
32 Todos gritavam ao mesmo tempo. A assembléia era uma grande confusão e a maioria nem sabia por que se achavam ali reunidos.
33 Juda yambomane enenga ye nomi Allekesanda yambo moloringine suku singine liku munduringi. Kanu kinie yu “Ungu te niembo.” nimbe ki ola mundupe, ungu te nimbé terimu.
33 Então fizeram sair do meio da turba Alexandre, que os judeus empurravam para a frente. Alexandre, fazendo sinal com a mão, queria dar satisfação ao povo.
34 Nakolo enene yu ⸤Atemisi popo naa torumu⸥ Juda ye te ningu kanokolie ene ru ningulie ningindu: “Atemisi yu olio Epesasi yamboma nokolemo pulu ambo ailimu.” ningu molangi ena mongo talo omba purumu.
34 Mas quando perceberam que ele era judeu, todos a uma voz gritaram pelo espaço de quase duas horas: Viva a Ártemis dos efésios!
35 Kanu kinie Epesasi taono kusikusi yemo ola angilipe “Ungu naa niei!” nirimu. Yamboma taka lelko moloringi kinie yuni nimbendo: “Epesasi yema nameleye, olio kolea Epesasi yambomane pulu ambo aili Atemisi molemo tamandu ulke olionga taonona angilimomo kinie akuna yu none teli kou muluna manie orumu kou akuna angilimotolo olione nokolemolo, yambo naene naa kanolemoye?
35 Então o escrivão da cidade {veio} para apaziguar a multidão e disse: Efésios, que homem há que não saiba que a cidade de Éfeso cultua a grande Ártemis, e que a sua estátua caiu dos céus?
36 Akumunge, yambo tene “Kolo tokomele.” manda naa ningí kene ene taka lelko molko ulu te popenge teko naa teangi.
36 Se isso é incontestável, convém que vos sossegueis e nada façais inconsideradamente.
37 Andi ye mengo ongitolone ulu te teko naa kenjiku, olionga pulu ambomo ungu taka tonjiku yunge tamandu ulkemonga melte wa naa língili nakolo we mengo ongi.
37 Estes homens, que aqui trouxestes, não são sacrílegos nem blasfemadores da vossa deusa.
38 Demitiasi kinie yunge kongono yema kinie ene yambo te kinie ungu te pemu liemo kapola, kote wale te wendo ombá kinie kote tenjengi, gapomano ye aili endisimene kotena manda lipe sumbi sinjimbe.
38 Mas, se Demétrio e os outros artífices têm alguma queixa contra alguém, os tribunais estão abertos e aí estão os magistrados: institua-se um processo contra eles.
39 Ungu te lupe ningí liemo yambo maku tonge wale tenga ningu sumbi siengi.
39 Se tendes reclamação a fazer, a assembléia legal decidirá.
40 Kinié we maku toko opa teko ungu aisili kerepali ningu ru nikimilimunge olio mongo pemba. Endisimene olio kinié ulu tekemolomonga kote tenjilimelkanje olio kotena ungu te pundu topo nimulú aulke te naa lelka. Tekemolomonga pulu te naa pekemo.” nirimu.
40 Do que se deu hoje, até corremos risco de sermos acusados de rebelião, porque não há motivo algum que nos permita justificar este concurso.
41 Aku nimbelie, taono kusikusimuni yambomando “Bulu balu ningu pai!” nirimu kinie pilku liku puringi.
41 A estas palavras, dissolveu-se a aglomeração.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Atos 19, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.