Mateus 23
Umbu-Ungu Kala NT (UBU_KAL) vs NTLH
1 Kanu kinie Yesusini yembo maku toringime kinie, yunge lombili andoli yema kinie, ungu nimbe sipelie nimbendo:
1 Então Jesus falou à multidão e aos seus discípulos.
2 “Pulu Yemonga ungu manemanga pulume pilku mane silimele yema kinie Parisi yema kinieenone Mosisini ungu manemanga pulume mane sirimu mele yandopa mane silimele.
2 Ele disse:
3 Akumunge kanu yemane eno mane silimelema pali mimi siku pilku teangi, nalo kanu yemane mane silimele mele kanu yema enono pilku liku naa telemelemonga kanu yema enone ulu telemelema manda manjiku naa teangi.
3 Por isso vocês devem obedecer e seguir tudo o que eles dizem. Porém não imitem as suas ações, pois eles não fazem o que ensinam.
4 Yembo tene wale umbune teli te tepa mimi tepalie yembo te ‘mepili.’ nimbe ola lipe bulune mendelemo mele ⸤aku siku kanu yemane yembomando ungu mane siku “I siku i siku teaa.” ningu⸥ umbune silimele nalo laye-kolte kepe ‘Lipu tapondopo meamili.’ naa nilimele.
4 Amarram fardos pesados e os põem nas costas dos outros, mas eles mesmos não os ajudam, nem ao menos com um dedo, a carregar esses fardos.
5 “Kanu yemane ulu telemelema ‘we teamili.’ ningu naa telemele. ‘Yembomane olio kanokolie ‘molko kondolemele.’ ningu kanangi.’ ningu ulume telemele. Pulu Yemonga ungu manema molemo pepá te kulupi toko mambelena molo kíne ka tongendo ‘Yemboma paa kanangi.’ ningu kulupi paa awili teko toko,enonga wale-pakolimenga ka moko toko mondongendo ka sulu peanga mare awili teko moko toko mondolemele.
5 Tudo o que eles fazem é para serem vistos pelos outros. Vejam como são grandes os trechos das das suas
6 Yembomane langi nongo yembomando “Namili waa.” nilimele kinie kanu yema ongolie ye awilimenga polo kumbikundu ‘olio molamili.’ ningu konopu siku molemelela. Yemboma maku toko Pulu Yemonga ungumu pilimele ulkena sukundu pukulie manie molongendo ye awilime molemele polo peanga akune ‘molamili.’ ningu mendo puku polo akune konopu siku molemelela.
6 Eles preferem os melhores lugares nos banquetes e os lugares de honra nas
7 Yemboma maku toko molemele koleana andongendo mongo-kenge teko ‘We yembomane olio kanoko kapi niengi.’ ningu pilkulie konopu siku pilku andoko molemelela. Yembomane enondo ‘Rapai’nilimele kinie paa konopu silimelela.
7 Gostam de ser cumprimentados com respeito nas praças e de ser chamados de “mestre”.
8 “⸤Kanu yemane aku telemele⸥ nalo enonga nokoli ye awili telumu mindi molemo, eno pali angenupili molemele kene yembomane “eno olionga Rapaime.” naa niengi.
8 Porém vocês não devem ser chamados de “mestre”, pois todos vocês são membros de uma mesma família e têm somente um Mestre.
9 Enonga Lapa telumu mindi molemo, akumu mulu koleana molemo, akumunge mana yembo tendo ⸤‘olionga ye awilimu’ ningu⸥ “Tata” naa niengi.
9 E aqui na terra não chamem ninguém de pai porque vocês têm somente um Pai, que está no céu.
10 Pulu Yemone “Eno nokopa kondomba ye te lipu mundumbo.” ou nimbe mako torumu ye nomi Kirasimumindi enonga nokoli ye awilimu molemo kene yembomane enondo ⸤‘olio nokolemo yemo’⸥ ningu “Ye Awilimu” naa laniengi.
10 Vocês não devem também ser chamados de “líderes” porque vocês têm um líder, o
11 Yembo tene yunge imbimu yuyu lipe ola mundumbe kinie ⸤Pulu Yemone⸥ yunge imbimu topa manie mundumbe; yembo tene yunge imbimu yuyu topa manie mundumbe kinie ⸤Pulu Yemone⸥ yunge imbimu lipe ola mundundumbe kene enonga ye te eno nokomba ye awili te molopa enonga kongono kendemande yemo molopili.”⸤nirimu.⸥
11 Entre vocês, o mais importante é aquele que serve os outros.
12 — ausente —
12 Quem se engrandece será humilhado, mas quem se humilha será engrandecido.
13 ⸤Yu lombili andolimendo ungu nimbe kelepalie Yesusini Juda yembomanga ye awili moloringimendo nimbendo⸥.: “Eno Pulu Yemonga ungu manemanga pulume pilku mane silimele yema kinie, Parisi yema kinie, eno mindili nongo paa molko kenjinge! Eno topele mapele toli yema!Enone yemboma Pulu Yemo ye nomi kingi molopa nokolemomulu koleana punge pulimele kerepulumu pipi silimele. Eno enono sukundu naa pulimele; yembo lupema punge telemele kinie aulkemo pipi siku “Molo.” nilimelela.
13 — Ai de vocês,
14 “(Eno ungu manemanga pulume pilku mane silimele yema kinie Parisi yema kinie eno mindili nongo paa molko kenjinge! Eno topele mapele toli yema! Enone ambo wayema liku lou siku enonga ulkema wa liku, enone ‘Yemboma kanangi.’ ningu Pulu Yemo kinie ungume sulu teko we ningu angilimele, akumunge kote walemo wendo ombá kinie eno-kinie umbune awili tepa pemba.)
14 [— Ai de vocês, mestres da Lei e fariseus, hipócritas! Pois vocês exploram as viúvas e roubam os seus bens e, para disfarçarem, fazem longas orações! Por isso o castigo de vocês será pior!]
15 “Eno ungu manemanga pulume pilku mane silimele yema kinie Parisi yema kinie eno mindili nongo paa molko kenjinge! Eno topele mapele toli yema! ‘Yembo telu mindi kepe konopu alowa tepa olio lombili andomba kinie papu.’ ningu ma koleamanga kimbu kongono teko kolea sulumenga puku, nomu-kusa sipimenga andolemele nalo pe yembo te sike enone nilimele ungume pilipe lipe konopu alowa tepa lombili andolemo kinie kanu yembomo tepa kenjilimo mele paa olandopa, enone teko kenjilimele mele maniendopa, akumunge yu tepe koleana paa sike pumbe aulkemo akisindilimele.
15 — Ai de vocês, mestres da Lei e fariseus, hipócritas! Pois vocês atravessam os mares e viajam por todas as terras a fim de procurar converter uma pessoa para a sua religião. E, quando conseguem, tornam essa pessoa duas vezes mais merecedora do inferno do que vocês mesmos.
16 “Eno mongo keri lielimene “⸤Mongo keri lieli⸥ yemboma aulkemo lipu ora siemili.” nilimele yema eno mindili nongo paa molko kenjinge! Enone yemboma mane sikulie ningendo: “Yembo tene mi lembando ‘ulke tembelemo’ imbi lepa “Paa sike tembo.” nimbelie pe “Tembo.” nimbe panjimbe mele naa temba kinie uluri molo. Nalo yembo tene mi lembando “ulke tembelena ape kandoringi kou-gollomo” imbi lepa “Paa sike tembo.” nimbelie pe “Tembo.” nimbe panjimbe mele naa temba kinie kapola naa temba. Yu sike kamu tepili.” nilimele.
16 — Ai de vocês, guias cegos! Pois vocês ensinam assim: “Se alguém jurar pelo Templo, não é obrigado a cumprir o juramento. Mas, se alguém jurar pelo ouro do Templo, então é obrigado a cumprir o que jurou.”
17 Eno aroma toko mongo keri lieli yema! Mele nambolka melemo olandopaye? Kou-gollo akumu mele olandopamo molo Pulu Yemo molemo ulke tembelemone kou gollo mako topa ‘Pulu Yemonga’ nimbe kake tendelemo ulkemo olandopaye?
17 Tolos e cegos! Qual é mais importante: o ouro ou o Templo que
18 “Enone ungu te pea yemboma mane sikulie ningendo: “Yembo tene mi lembando ‘Pulu Yemo popo toko melema kalemele polomo’ imbi lepa “Paa sike tembo.” nimbelie pe “Tembo.” nimbe panjimbe mele naa temba kinie uluri molo. Nalo yembo tene mi lembando “aku polona ola melte singemo” imbi lepa “Paa sike tembo.” nimbelie pe “Tembo.” nimbe panjimbe mele naa temba kinie kapola naa temba. Yu sike kamu tepili.” nilimele.
18 Vocês também ensinam isto: “Se alguém jurar pelo altar, não é obrigado a cumprir o juramento. Mas, se jurar pela oferta que está no altar, então é obrigado a cumprir o que jurou.”
19 Eno mongo keri lieli yema! Mele nambolka melemo olandopaye? Polona ola ‘Pulu Yemo popo toko kalondangi.’ ningu silimele melemo olandopamo molo polomone kanu melema mako topa ‘Pulu Yemonga’ nimbe kake tendelemo polomo olandopaye?
19 Cegos! Qual é mais importante: a oferta ou o altar que santifica a oferta?
20 “Akumunge, yembo tene mi lembando ‘Pulu Yemo popo toko melema kalemele polomo’ imbi lemba kinie mele polona ola lemba melemo kepe imbi lepa mi lemba.
20 Por isso, quando alguém jura pelo altar, está jurando pelo altar e por todas as ofertas que estão em cima dele.
21 Aku sipela yembo tene mi lembando ‘ulke tembelemo’ imbi lemba kinie ulke tembelemo kinie akune sukundu molemo yemo kinie imbi lepa mi lemba.
21 Quando alguém jura pelo Templo, está jurando pelo Templo e por Deus, que mora ali.
22 Yembo tene mi lembando ‘mulu koleamo’ imbi lemba kinie Pulu Yemo ye nomi kingimu molopa kolea nokombando molemo polomo kepe aku polona ola molemo yemo kepe imbi lepa mi lembala.
22 E, quando alguém jura pelo céu, está jurando pelo trono de Deus e pelo próprio Deus, que está sentado nele.
23 “Eno ungu manemanga pulume pilku mane silimele yema kinie, Parisi yema kinie, eno mindili nongo paa molko kenjinge! Eno ‘sike ungume nikimulu.’ ningu kolo toko topele mapele toli yema!Langi kalongendo ‘songo tepili.’ ningu enonga poniena mele kanga lupe lupe olemomanga inie toko langine mundulimele akumenga ungu mane te pelemomo pilku tene tene ningu nosilimelemanga telu telu Pulu Yemonga ningu yu silimele.Aku telemele nalo ungu mane tondolo olandopa mare munduku siye kolko naa pilku telemele. ‘Yemboma apuruku yembo awilime liku tapondoko yembo kerime teko kenjiku naa teko, yemboma naa apuruku pali kondo kolko, Pulu Yemo ‘Sike.’ ningu tondolo munduku pilku “Temolo.” nilimele mele sumbi siku teko molko, aku teangi.’ nimbe pelemo ungu manemando nikiru.Ungu mane wema pilku telemelema munduku siye naa kolko ‘mare naa telemele’ nikiru akume pali telemelanje papu.
23 — Ai de vocês, mestres da Lei e fariseus, hipócritas! Pois vocês dão a Deus a décima parte até mesmo da hortelã, da erva-doce e do
24 Eno mongo keri lielimene “⸤Mongo keri lieli⸥ yemboma aulkemo lipu ora siemili.” nilimele yema,eno ⸤ungu mane wema tondolo munduku pilku teko, ungu mane tondoloma naa pilku telemele aku telemele mele ungu iko topo niembo:⸥ Langi nongendo mele kanga lopalo molo lomou langine pelemo kanokolie ‘Naa namili.’ ningu wendo liku ltelemele, nalo kongi kao te langine pelemo kinie naa kanoko we liku toko penge mundulimele.
24 Guias cegos! Coam um mosquito, mas engolem um camelo!
25 “Eno ungu manemanga pulume pilku mane silimele yema kinie Parisi yema kinie, eno mindili nongo paa molko kenjinge! Eno topele mapele toli yema! Pellete kapomanga ulsukundu kulumiye toko kondolemele nalo akumenga sukundu langi pelemoma enone tondolo munduku wa liku, enone enono waka kolko enono konopu kimbu siku limele ulume.
25 — Ai de vocês, mestres da Lei e fariseus, hipócritas! Pois vocês lavam o copo e o prato por fora, mas por dentro estes estão cheios de coisas que vocês conseguiram pela violência e pela ganância.
26 Eno mongo keri lieli Parisi yema! Pellete kapomanga sukundu kulumiye tonge kinie ulsukundu kepe kake temba.
26 Fariseu cego! Lave primeiro o copo por dentro, e então a parte de fora também ficará limpa!
27 “Eno ungu manemanga pulume pilku mane silimele yema kinie Parisi yema kinie, eno mindili nongo paa molko kenjinge! Eno topele mapele toli yema! ‘Yembo ono koleamo kanoko peanga kanangi.’ ningu pene kake telimu ape kandolemele mele eno aku silime mele molemele. Yembo ono koleama sike ulsukundu peanga lemo kanolemele nalo sukundu yembo kololimenga ombelema kinie mele puroli nurupulume kinie peke lepa pelemo.
27 — Ai de vocês, mestres da Lei e fariseus, hipócritas! Pois vocês são como túmulos pintados de branco, que por fora parecem bonitos, mas por dentro estão cheios de ossos de mortos e de podridão.
28 Eno aku siku mele molemele. Yembomane enonga kalkundu kanokolie ‘Eno ye sumbi nilime’ konopu lemele nalo enonga konopune sukundu kolo toli ulume kinie ulu pulu kerime kinie mindi si nimbe pelemo.
28 Por fora vocês parecem boas pessoas, mas por dentro estão cheios de mentiras e pecados.
29 “Eno ungu manemanga pulume pilku mane silimele yema kinie Parisi yema kinie eno mindili nongo paa molko kenjinge! Eno topele mapele toli yema! Pulu Yemone ungu umbu tondolemoma pilku yando ningu silime kolemele kinie enonga ono telemele koleama teko mimi teko, sumbi nili yembomanga ono koleama asilimele.
29 — Ai de vocês,
30 Aku tekolie enone ningendo: “Olio olionga anda-kolepalime-kinie molemelanje enone Pulu Yemone ungu umbu tondorumume pilku yemboma ningu siringi yematoko kondoringi kinie olionga anda-kolepali naa lipu tapondopo eno naa tolemela.” nilimele.
30 E dizem: “Se tivéssemos vivido no tempo dos nossos antepassados, não teríamos feito o que eles fizeram, não teríamos matado os profetas.”
31 Aku nilimelemonga ‘Kanu yema toko kondoringi yembomane kalko lsingi yema molemolo.’ ningu enono liku ora silimele.
31 Assim vocês confirmam que são descendentes daqueles que mataram os profetas.
32 Aku liemo kapola enonga anda-kolepalimene pulu polko teko kenjeringi mele enone kamu teangi.
32 Portanto, vão e terminem o que eles começaram!
33 “⸤Yemboma nongo kondoli⸥ wambiyema! Eno kolo topa yemboma tepa kenjeli wambiyemonga waloma!Pulu Yemone enondo “Teko kenjeringimunge tepe koleana paa.” nimbé kinie eno manda kowa punge aulke te lembaye?
33 Cobras venenosas, ninhada de cobras! Como esperam escapar da condenação do inferno?
34 Akumunge nane Pulu Yemone ungu umbu tondombama pilku yemboma ningu singe yema kinie, pilipe konginjeli pemba yema kinie, mane singe yema kinie, eno molemelena lipu mundukuru. Aku yemanga mare toko kondoko, mare ‘Kolangi.’ ningu unjo perana uku toko mondoko, mare eno maku toko Pulu Yemonga ungumu pilieli ulkemanga mengo puku ka-pulsene toko, koleamanga ‘tamili.’ ningu pulú siku akiliku lombili punge.
34 Pois eu lhes mandarei profetas, homens sábios e mestres. Vocês vão matar alguns, crucificar outros, chicotear ainda outros nas
35 Aku tengemonga ou pulu pulu ⸤Pulu Yemone mulu maselo terimu kinie⸥ kepe yandopa kinié kepe yembo sumbi nilime toko kondoringimunge ulu umbunema eno ⸤Juda yembomanga ye awilime⸥-kinie pemba. ⸤Pulu Yemonga bokune⸥ ou pulu pulu sumbi nili ye Epele kinie, yandopa moloringi yembo sumbi nilime kinie, yandopa ⸤Pulu Yemonga bokumu pora nilimo akune⸥ Berekia malo Sekaraya kinie toko kondoringi akumenga paliulu umbunema eno-kinie pemba. Sekaraya akumu Pulu Yemonga ulke suluminia lierimu ulkemo kinie Pulu Yemo popo toko melema kaloringi polomo kinie awi-suku-singine toringi kanumu.
35 Por isso Deus castigará vocês pela morte de todas as pessoas inocentes que os antepassados de vocês mataram, desde a morte do inocente Abel até a de Zacarias, filho de Baraquias, que vocês mataram entre o Templo e o altar.
36 Nane paa sike enondo nikiru: Ou teko kenjeringi ulumenga pali ulu umbunema iyembo kinié molkomelema-kinie pemba.” ⸤nirimu.⸥
36 Eu afirmo a vocês que isto é verdade: o castigo por tudo isso cairá sobre o povo de hoje.
37 ⸤Aku nimbelie Yesusini Jerusalleme moloringi yemboma yu kondo kolopa akumundu ungu te nimbelie nimbendo:⸥ “O Jerusalleme ⸤yemboma⸥., Jerusalleme ⸤yemboma⸥., Pulu Yemone ungu umbu tondorumume pilku yemboma ningu siringi yema toko kondoko, yuni yemboma ‘liku tapondangi.’ nimbe eno moloringine lipe mundorumu yema kouni toko kondoko telemele yemboma, kera gulta anumumuni yunge waloma lipe yunge kongona lopi tepa nokolemo mele nane wale awisili eno aku sipu nokolka nalo enono “Molo!” niringi.
37 Jesus terminou, dizendo:
38 Akumunge pilieme! ⸤Opa puluema eno tonge onge kinie Pulu Yemone altopa eno naa nokopa naa lipe tapondombamonga⸥ opa puluemane ongo sike toko munduku enonga koleamo kinie enonga ulke tembelemo kinie kamu toko kalongemonga eno ku penge.
38 Agora a casa de vocês ficará completamente abandonada.
39 Akumunge ⸤nane eno ungu te pea nimbu sikiru:⸥ Eno Jerusalleme yemboma, enone nandoninge walemonga na altoko kanonge. Ou molo.” nirimu.
39 Eu afirmo que vocês não me verão mais, até chegar o tempo em que dirão: “Deus abençoe aquele que vem em nome do Senhor!”
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 23, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.