Lucas 6

Umbu-Ungu Kala NT (UBU_KAL) vs ARIB

Sair da comparação
ARIB Almeida Revisada Imprensa Bíblica
1 Walse, ⸤Juda yembomanga koro moloringi⸥ wale Sambate tenga, Yesusi kinie yu lombili andolime kinie rasi-witi poniemanga ongo puringi kinie yu lombili andoli yemanerasi-witi mongo mare nongendo inie toko liku kilu toringi.
1 E sucedeu que, num dia de sábado, passava Jesus pelas searas; e seus discípulos iam colhendo espigas e, debulhando-as com as mãos, as comiam.
2 Aku teringi kanokolie Parisi yemaneYesusi yundu ningendo: “Kána! ⸤Koro molemolo⸥ wale Sambatemonga ‘Kongono naa teangi.’ nimbe pelemo ungu manemonambemune nunge lombili andoli yemane ungu manemo pulue tokolie aku siku tekemeleye?” niringi.
2 Alguns dos fariseus, porém, perguntaram; Por que estais fazendo o que não é lícito fazer nos sábados?
3 Yesusini topondopa nimbendo: “Eno Pulu Yemonga bokune sukundu ⸤anda kolepa ye nomi kingi⸥ Depisiniterimu mele nimbe molemo temanemo kanokolie temanemonga pulumu naa pilimeleye? Depisi kinie yu pea puringi yema kinie eno engelene kolkolie niringimuni,
3 E Jesus, respondendo-lhes, disse: Nem ao menos tendes lido o que fez Davi quando teve fome, ele e seus companheiros?
4 Depisi Pulu Yemo molorumu sele-ulkena sukundu pupe, Pulu Yemonga kumbikerena lierimu pillawa kalolime lipe nomba, yu pea puringi yema sirimu noringila kanumu.Kanu pillawa kalolimendo Pulu Yemone ungu mane sipelie nimbendo:nirimu ⸤kanu ungu manemo pulue torumu⸥ kanumu. ⸤Eno konopu talo nambemune lemeleye? Depisi yuni ou aku terimu mele eno pilku keri naa pilimelemonga pe kinié nalombili andoli yemane tekemele mele kanoko keri naa lakanaa.⸥” nirimu.
4 Como entrou na casa de Deus, tomou os pães da proposição, dos quais não era lícito comer senão só aos sacerdotes, e deles comeu e deu também aos companheiros?
5 “Manie Omba Mana Ye A Lierimu Yemone Sambate walema nokolemo-na ⸤Sambate wale kinie yemboma molko kondongendo tenge mele manda nimbé kanumu⸥.” nirimu. Te: 6:6-11 Sambate Wale Kinie Yesusini Ki Keri Lierimu Ye Te Tepa Konde Lsimu Temanemo.
5 Também lhes disse: O Filho do homem é Senhor do sábado.
6 Pe walse, koro mololi wale Sambate tenga, Yesusi omba Juda yemboma maku toko Pulu Yemonga ungumu pilieringi ulkena suku pupelie ungu mane sirimu. Kanu ulkena ye te molorumu, yunge ki-umbukundu kamu kolopa kukorumu.
6 Ainda em outro sábado entrou na sinagoga, e pôs-se a ensinar. Estava ali um homem que tinha a mão direita atrofiada.
7 Kanu kinie akune moloringi Parisi yema kinie, Pulu Yemonga ungu manemanga pulume pilku mane siringi yema kinie,enone ‘Yesusini ulu te tepa kenjimbe kinie yu kote tendemolo.’ ningu ulu te tepa kenjimbe te ⸤alieli koroko molkolie⸥ ‘⸤Koro molemolo⸥ wale Sambate kinie yuni yemo tepa konde limbenje.’ ningu yu mimi siku kanoko moloringi.
7 E os escribas e os fariseus observavam-no, para ver se curaria em dia de sábado, para acharem de que o acusar.
8 Eno konopuni pilieringi mele pilipelie Yesusini kanu ki kolopa kukorumu yemondo nimbendo: “Yemboma molemelena ongo ola angilieni.” nirimu kinie yemo yu akune omba ola angilierimu.
8 Mas ele, conhecendo-lhes os pensamentos, disse ao homem que tinha a mão atrofiada: Levanta-te, e fica em pé aqui no maio. E ele, levantando-se, ficou em pé.
9 Kanu kinie yemando nimbendo: “Eno isipu walsipu pilkiru. ‘Sambate wale kinie ulu nambolka ulu te manda temoloye? ‘Sambate walemonga ungu manemone “Teangi.” nilimo mele teamili.’ nimbu yemboma lipu tapondomolo kinie manda molo tepo kenjimolo kinie mandaye? ‘Naa kolangi. Konde pangi.’ nimbu temolomo manda molo topo kondomolomo mandaye?’ nimbu walsikiru.” nirimu.
9 Disse-lhes, então, Jesus: Eu vos pergunto: É lícito no sábado fazer bem, ou fazer mal? salvar a vida, ou tirá-la?
10 Aku sipe eno nimbe walsipelie yuni eno pali neme-neme nimbe kanopalie ki kukoli yemondo nimbendo: “Nunge kimu sinio si.” nirimu kinie yemone yunge ki sinio sirimu kinie ki kolopa kukorumumu altopa kamu peanga lierimu.
10 E olhando para todos em redor, disse ao homem: Estende a tua mão. Ele assim o fez, e a mão lhe foi restabelecida.
11 Aku terimu kanokolie mumindili awili teko kolko enone enono anjo yando ungu mele teko ningendo: “Tepa kenjikimumunge yu nambe-eamiliye?” ningu moloringi.
11 Mas eles se encheram de furor; e uns com os outros conferenciam sobre o que fariam a Jesus.
12 Pe walse ipulueli Yesusi yu Pulu Yemo kinie ungu nimbendo ma pangi tenga ola pupe Pulu Yemo kinie ungu nimbe molopili kolea tangorumu.
12 Naqueles dias retirou-se para o monte a fim de orar; e passou a noite toda em oração a Deus.
13 Ipulueli-ou yu lombili andolimendo “Waa.” nimbelie ‘Enonga ye engaki rurepo nanga kongonomo teangi lipu mundembo.’ nimbelie aku yema mako topalie enondo nimbendo: “Eno ‘Nanga kongonomo tende-pangi.’ nimbu lipu mundukuru yema.” nirimu.
13 Depois do amanhecer, chamou seus discípulos, e escolheu doze dentre eles, aos quais deu também o nome de apóstolos:
14 ⸤Kanu ye engaki rurepo mako torumumenga imbime isipe:⸥ Saimono (yunge imbi te Pita) yu keme, Pita angenu Enderu keme, Jemisi keme, Jono keme, Pillipu keme, Batollomiu keme,
14 Simão, ao qual também chamou Pedro, e André, seu irmão; Tiago e João; Filipe e Bartolomeu;
15 Mateyu keme, Tomasi keme, Allapiasinge malo Jemisi keme, “Olio Juda yemboma oliolio gapomano molamili.” niringi talape ye Saimono keme,
15 Mateus e Tomé; Tiago, filho de Alfeu, e Simão, chamado Zelote;
16 Jemisi malo Judasi keme, Judasi Isikeriote, Yesusi pe lipe opa puluema sirimu yemo keme, ⸤aku yema ‘nanga kongono tende-pangi lipu mundukuru.’ nimbe mako torumu yema⸥.
16 Judas, filho de Tiago; e Judas Iscariotes, que veio a ser o traidor.
17 Kanu kinie yu kinie, yuni “Nanga kongonomo tende-pangi.” nimbe lipe mundorumu yema kinie, ma pangine manie oringi kinie yu lombili andoringi yembo awisili kinie, kolea Judia disiriki moloringi yembo awisili kinie, kolea awili Jerusalleme peringi yembo awisili kinie, nomu kusa kélona lierimu kolea awili Taya kinie Saidonoselonga peringi yembo awisili kinie, yu molorumune sukundu-sukundu ongo liku maku toringi.
17 E Jesus, descendo com eles, parou num lugar plano, onde havia não só grande número de seus discípulos, mas também grande multidão do povo, de toda a Judéia e Jerusalém, e do litoral de Tiro e de Sidom, que tinham vindo para ouvi-lo e serem curados das suas doenças;
18 Yu temane peanga topa, ungu mane sipe terimu pilingendo ongo, yuni eno kuru torumume ‘Tepa konde lipili.’ ningu oringi. Enonga yembo mare konopune kuru keri molorumume tepa konde lsimula.
18 e os que eram atormentados por espíritos imundos ficavam curados.
19 Yemboma tepa konde lili tondolomo yu pepili molorumu kulu eno oringime pali ‘Yuambolamili.’ ningu yu molorumune nondoko nondoko oringi. Kanu kinie ongo yu amboloringi kinie kanu tondolomone eno pea pali tepa konde lsimu.
19 E toda a multidão procurava tocar-lhe; porque saía dele poder que curava a todos.
20 Kanu kinie Yesusi manie molopa yu lombili andoringime olando sipe kanopalie enondo nimbendo:
20 Então, levantando ele os olhos para os seus discípulos, dizia: Bem-aventurados vós, os pobres, porque vosso é o reino de Deus.
21 “Eno kinié engele telemoma
21 Bem-aventurados vós, que agora tendes fome, porque sereis fartos. Bem-aventurados vós, que agora chorais, porque haveis de rir.
22 “Manie Omba Mana Ye A Lierimu Yemo
22 Bem-aventurados sereis quando os homens vos odiarem, e quando vos expulsarem da sua companhia, e vos injuriarem, e rejeitarem o vosso nome como indigno, por causa do Filho do homem.
23 “⸤Yembomane eno aku siku mele telemelemonga⸥ eno mulu koleana punge kinie kanune ⸤Pulu Yemone⸥ eno mele kalopa kondomba kene ⸤kanu yembomane eno aku siku teko kenjinge⸥ kinie konopu awili teko siku, konopu paa peanga pepili molangi.Yembomane kinié eno mindili silimele mele, aku siku eno naa molangi koro-ou Pulu Yemone ungu umbu tondorumume pilku yemboma ningu siliku andoringi yemboma we yembomane eno kepe mindili siringila kanumu.
23 Regozijai-vos nesse dia e exultai, porque eis que é grande o vosso galardão no céu; pois assim faziam os seus pais aos profetas.
24 “Nalo eno kamako lemelema,
24 Mas ai de vós que sois ricos! porque já recebestes a vossa consolação.
25 Eno kinié olo telemo yemboma
25 Ai de vós, os que agora estais fartos! porque tereis fome. Ai de vós, os que agora rides! porque vos lamentareis e chorareis.
26 We yembomane pali eno kapi ningu⸤Pulu Yemonga ungume sumbi siku niringi yembomando kapi naa ningu mindili siringi kanumu.⸥” ⸤nirimu.⸥
26 Ai de vós, quando todos os homens vos louvarem! porque assim faziam os seus pais aos falsos profetas.
27 ⸤Aku nimbelie Yesusini we moloringi yembomando nimbendo:⸥ “⸤Akumu na lombili andolimendo nikiru⸥ nalo nane ungu nikirume pilku molemele yemboma, enondo ungu te pea niembo piliengila! Enone enonga opa puluema konopu mondoko, eno-kinie konopu keri panjilimele yemboma teko kondoko teangi.
27 Mas a vós que ouvis, digo: Amai a vossos inimigos, fazei bem aos que vos odeiam,
28 Enondo ‘Yembo kerime kene molko kenjengi!’ nilimele yembomando ‘Eno yembo peangama kene molko kondangi.’ niengi. Eno teko kenjilimele yemboma ‘Pulu Yemone lipe tapondopili.’ ningu enone enonga mawa tendangi.
28 bendizei aos que vos maldizem, e orai pelos que vos caluniam.
29 “Yembo tene nunge kumbikere ekendonga larauwe tomba kinie topele toko ‘Ekendonga kamu larauwe topili.’ nieni. ‘Nunge wale sulu peangamo liembo.’ nimbé yembomo nunge wale-pakolimu kepe ‘pea we lipili.’ nieni.
29 Ao que te ferir numa face, oferece-lhe também a outra; e ao que te houver tirado a capa, não lhe negues também a túnica.
30 “Melema si.” ningu mawa tenge yemboma pali melema we sieni. Nunge melema we limbe yembomondo “Altoko nanu si.” ni naa nieni.
30 Dá a todo o que te pedir; e ao que tomar o que é teu, não lho reclames.
31 “‘Yembomane nu-kinie teangi.’ konopu leno mele, nuni anjo yemboma aku siku teani.
31 Assim como quereis que os homens vos façam, do mesmo modo lhes fazei vós também.
32 “Ulu pulu keri telemele yemboma kepe enono anjo yando kondo kolemele pilkulie eno yando kondo kolemele yemboma mindi kondo kolonge manda molo. Eno kanoko keri kanolemele yemboma pea kondo kolangi.
32 Se amardes aos que vos amam, que mérito há nisso? Pois também os pecadores amam aos que os amam.
33 Ulu pulu keri telemele yemboma kepe enono anjo yando kondo kolko teko kondolemele pilkulie eno yando kondo kolko teko kondolemele yemboma mindi teko kondonge manda molo. Eno teko kenjilimele yemboma pea teko kondangi.
33 E se fizerdes bem aos que vos fazem bem, que mérito há nisso? Também os pecadores fazem o mesmo.
34 Ulu pulu keri telemele yemboma kepe enono anjo yando pundu anjiku, ‘Walse altopo sukundu limbo’ ningu pundu anjilimele pilkulie, eno yando pundu tolemele yemboma mindi pundu anjinge manda molo. Eno pundu naa tolemele yemboma pea pundu anjengi.
34 E se emprestardes àqueles de quem esperais receber, que mérito há nisso? Também os pecadores emprestam aos pecadores, para receberem outro tanto.
35 “⸤Ulu pulu keri telemele yemboma enono anjo yando telemele mele eno ulu te olandopa teangila.⸥ Enone enonga opa puluema kepe kondo kolko, teko kondoko, pundu anjiku, teangi. ‘Enone pe walse altoko aku siku yando teangi.’ ni naa ningu, we teangi. Aku siku tenge kinie Pulu Yemonga ambolangoma molkolie,yuni eno mele awisili kalomba linge. Pulu Yemo yuni mana yemboma-kinie aku sipe tepa molemola. Yu teko kenjilimele yemboma kinie, yundu ‘Ange.’ naa ningu we molemele yemboma kinie kanume tepa kondolemo.
35 Amai, porém a vossos inimigos, fazei bem e emprestai, nunca desanimado; e grande será a vossa recompensa, e sereis filhos do Altíssimo; porque ele é benigno até para com os integrantes e maus.
36 Enonga Lapa Pulu Yemo teko kenjilimele yemboma kepe yu aku sipe kondo kolopa we tepa kondolemo mele eno teko kenjinge yemboma aku siku kondo kolko teko kondangi.” ⸤nirimu⸥.
36 Sede misericordiosos, como também vosso Pai é misericordioso.
37 “Enone yemboma telemele ulume naa apurunge kinie ⸤Pulu Yemone⸥ eno ulu telemelema naa apurumbela. Enone anjo yembomane telemele mele apuruku kanokolie “Teko kenjikimili. Tekemele mele ⸤Pulu Yemone⸥ kanopa keri kanopili.” naa ninge kinie ⸤Pulu Yemone⸥ enone telemele mele apurupe kanopalie “Teko kenjikinu. Tekeno mele kanopo keri kanokoro.” naa nimbéla.Yembomane eno-kinie teko kenjinge ulume ‘Manie pupili.’ ningu siye kolonge kinie ⸤Pulu Yemone⸥ enonga ulu pulu kerime ‘Manie pupili.’ nimbe siye kolombala.
37 Não julgueis, e não sereis julgados; não condeneis, e não sereis condenados; perdoai, e sereis perdoados.
38 Enone yemboma pe-pe kepe ‘Pundu naa tangi.’ ningu melema we singe kinie yuni eno aku sipe we simbela. Melema simbendo koltalo naa simbe; olandopa olandopa simbe. Enone anjo singe kanopalie eno yando aku sipe simbela.” nirimu.
38 Dai, e ser-vos-á dado; boa medida, recalcada, sacudida e transbordando vos deitarão no regaço; porque com a mesma medida com que medis, vos medirão a vós.
39 Yesusini enondo ungu iko wallo te topa sirimula. Akumu isipe: “Mongo keri lieli ye tene mongo keri lieli ye te aulke manda lipe ora simbeye? Peaselo kombune manda naa tolkaye?
39 E propôs-lhes também uma parábola: Pode porventura um cego guiar outro cego? não cairão ambos no barranco?
40 Ungu mane pilku mololi yemboma enonga ungu mane silimu toko manie naa mundulimele. Ou ungu mane pilku puku pora silimele kinie pe mindi enonga ungu mane silimu pea kapola-kapola mele molemele.
40 Não é o discípulo mais do que o seu mestre; mas todo o que for bem instruído será como o seu mestre.
41 “Nuni angenanga mongona nurupulu te lemo kanoleno nalo nunge mongona unjo awili te lemomo naa kanoleno akumu nambemune telenoye?
41 Por que vês o argueiro no olho de teu irmão, e não reparas na trave que está no teu próprio olho?
42 Nunge mongona unjo awili lemomo naa kanokolie angenando “Ano, nunge mongona nurupulu te lemomo wendo lindembo.” nambeko nilinoye? Topele mapele toli yembomo,nuni nunge mongona lemo unjo awilimu ou wendo likulie pe kanoko kondoko angenanga mongona lemo nurupulumu manda wendo lindení.” ⸤nirimu.⸥
42 Ou como podes dizer a teu irmão: Irmão, deixa-me tirar o argueiro que está no teu olho, não vendo tu mesmo a trave que está no teu? Hipócrita! tira primeiro a trave do teu olho; e então verás bem para tirar o argueiro que está no olho de teu irmão.
43 ⸤Kanu kinie Yesusini ungu te pea nimbelie ungu iko pokore topalie nimbendo:⸥ “Unjo peangamone mongo keri te manda naa tomba; unjo kerimuni mongo peanga te manda naa tombala.
43 Porque não há árvore boa que dê mau fruto nem tampouco árvore má que dê bom fruto.
44 Unjo mongo te kanokolie kanu mongo torumu unjomo imbi manda silimele.‘Amu nambo.’ ningu, takeme manda olko toko naa nolemela. Molo ‘Me te nambo.’ ningu, silipu manda mengo naa nolemela. Amu lupela takeme lupela kanoko, me lupela silipu lupela kanolemele kanumu.
44 Porque cada árvore se conhece pelo seu próprio fruto; pois dos espinheiros não se colhem figos, nem dos abrolhos se vindimam uvas.
45 Aku sipe mele, yembo peanga tene yunge konopune ulu peanga pelemoma telemo, nalo yembo keri tene yunge konopune ulu keri pelemoma telemo. Yembo te yunge konopune pelemo ungume mindi kerena nilimo.” ⸤nirimu.⸥
45 O homem bom, do bom tesouro do seu coração tira o bem; e o homem mau, do seu mau tesouro tira o mal; pois do que há em abundância no coração, disso fala a boca.
46 “Nane nilio ungume pilku liku naa tekolie enone nando “Awilimu” we nambemune nilimeleye?” ⸤nimbelie pe yuni ungu iko te pea enondo topa nimbéndo:⸥
46 E por que me chamais: Senhor, Senhor, e não fazeis o que eu vos digo?
47 “I nanga ungume pilku liku tenge yemboma eno ye te molemo mele niembo:
47 Todo aquele que vem a mim, e ouve as minhas palavras, e as pratica, eu vos mostrarei a quem é semelhante:
48 Ye te yuni yunge ulkemo ‘Ingi nimbe angiliepili.’ nimbe we ma kinie ukia kinie akupe ltepalie, akune manie kou polona ola takorumu. Ulkemo aku sipe takopa kondorumu kulu pe no topa ulkemo paa topa kalalu simbe terimu kinie topa tekise naa tekisipe ingi nimbe we angilierimu.
48 É semelhante ao homem que, edificando uma casa, cavou, abriu profunda vala, e pôs os alicerces sobre a rocha; e vindo a enchente, bateu com ímpeto a torrente naquela casa, e não a pôde abalar, porque tinha sido bem edificada.
49 “Nalo inanga ungume pilku liku naa tenge yemboma eno ye te molemo mele niembo: Ye te yunge ulke we ma pange teline ola walu takorumu. Pe no topa ulke kanumu topalie ulkemo walsikele kamu topa kalalu sirimu.” nirimu.
49 Mas o que ouve e não pratica é semelhante a um homem que edificou uma casa sobre terra, sem alicerces, na qual bateu com ímpeto a torrente, e logo caiu; e foi grande a ruína daquela casa.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 6, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.