Lucas 2

Umbu-Ungu Kala NT (UBU_KAL) vs NAA

Sair da comparação
NAA Nova Almeida Atualizada 2017
1 ⸤Jono pamemo molopili⸥ Romo Gapomano Ye Paa Awili Kumbine ‘Sisa Okasitasi’ nilimuni ungu mane te nimbe panjipelie “Romo gapomanomone nokolemo koleamanga molemele yemboma pali imbi tamili.” nirimu.
1 Naqueles dias, foi publicado um decreto de César Augusto, convocando toda a população do Império para recensear-se.
2 (Kiriniasi kolea Siria poropinji nokorumu yemo molopili Romo gapomanomone yembomanga imbime pulu-pulu torumu.)
2 Este, o primeiro recenseamento, foi feito quando Quirino era governador da Síria.
3 ⸤Ungu mane akumu Okasitasini nimbe panjerimu kinie⸥ yemboma pali enonga anda-kolepalimene kalko lsingi koleamanga yu mele mele eno puringi.
3 Todos iam alistar-se, cada um à sua própria cidade.
4 Ye Josepo kolea Gallilli disiriki Nasarete taonona molopa, ⸤Romo ye nomimuni ‘Yemboma imbi tamili.’ nirimu⸥ pilipelie nirimumuni, Nasarete mundupe siye kolopa, yu kalopa lsimu anda-kolepa Depisi ou perimu kolea Judia disiriki pupe Betellieme taononapurumu.
4 José também saiu da Galileia, da cidade de Nazaré, e foi para a Judeia, até a cidade de Davi, chamada Belém, por ser ele da casa e família de Davi,
5 Akune “Oltonga imbiselo tangi pambili.” ningulu yu nondopa limbe ambo Maria kinie elo akune puringili. Maria ulke pelimu pea puringili.
5 a fim de alistar-se com Maria, sua esposa, que estava grávida.
6 Betellieme suku pukululie, yembo ponenge ongo pe-pou-pou teringi ulkemo si nirimu kulu ⸤elo kongi dongi kinie kaoma panjeringi ulkena puku peringili. Akune peringili kinie⸥ Maria ambolango mini torumu. Pe kango te kanopa lsimu. Aku kangomo yunge komolayemo. Kanopa lipelie mulu wambale marene lipe kangomo okopa, kongime langi noli kete tenga suku noserimu.
6 E aconteceu que, estando eles ali, chegou o tempo de ela ter a criança.
7 — ausente —
7 Então Maria deu à luz o seu filho primogênito, enfaixou o menino e o deitou numa manjedoura, porque não havia lugar para eles na hospedaria.
8 ⸤Betellieme⸥ ulsukundu kongi sipisipi tapu ye mare era poniemanga ipulueli enonga sipisipime tapu teko moloringi.
8 Havia, naquela mesma região, pastores que viviam nos campos e guardavam os seus rebanhos durante as vigílias da noite.
9 Kanu kinie eno moloringine Awilimunge angello te omba mona angilierimu kanoko, Awilimunge patondolo tepa telimu omba eno moloringi kolea paterimu kanokolie, eno mini-wale awili teko mundoringi.
9 E um anjo do Senhor desceu aonde eles estavam, e a glória do Senhor brilhou ao redor deles; e ficaram tomados de grande temor.
10 Nalo angellomone nimbendo: “Nane eno temane peanga te topo simbo okoro kene pipili naa kolayo. Itemanemo yemboma pali konopu singe temanemo.
10 O anjo, porém, lhes disse: — Não tenham medo! Estou aqui para lhes trazer boa-nova de grande alegria, que será para todo o povo:
11 Kinié ⸤ou molorumu ye nomi kingi⸥ Depisinge taononaambo tene kango te memu. Yu Yemboma Lipe Tapondopa Mindili Nongo Molko Kenjilimele Aulkena Wendo Lipe, Kapola Molko Kondonge Aulkena Lipe Mondomba Kangomo;yu Pulu Yemone “Eno nokopa kondomba ye te lipu mundumbo.” ou nimbe mako torumu ye nomi Kirasimu; yu Awilimu.
11 é que hoje, na cidade de Davi, lhes nasceu o Salvador, que é Cristo, o Senhor.
12 Sike nikiru molo kolo tokoronje eno puku kanangi mele nimbu siembo. Ambolango kiki te mulu wambalene okoko, kongime langi noli kete tenga nosengi puku kanoko lendenge. Aku siku kanoko lendekolie nane ‘Sike nimu lemo.’ ningu pilinge.” nirimu.
12 E isto servirá a vocês de sinal: vocês encontrarão uma criança envolta em faixas e deitada em manjedoura.
13 Aku nirimu kinie tamburumbu mulu koleana angello paa awisili ou orumu angellomo angilierimune ongo mona angilkulie niringimuni, Pulu Yemonga imbi liku ola mundunduku yu kapi ningulie ningendo:
13 E, de repente, apareceu com o anjo uma multidão do exército celestial, louvando a Deus e dizendo:
14 “Mulu Koleana Paa Olandopa Pulu Yemonga imbi
14 “Glória a Deus nas maiores alturas, e paz na terra entre os homens, a quem ele quer bem.”
15 Aku ningulie eno kongi sipisipi tapu yema munduku siye kolko mulu koleana kelko olando puringi. Angelloma kelko mulu koleana olando puringi kinie sipisipi tapu yemane anjo yando ningendo: “Olio Betellieme pupu iulu kinié wendo okomo mele Awilimuni nimbe simumu kano-pamolo.” niringi.
15 Quando os anjos se afastaram deles e voltaram para o céu, os pastores disseram uns aos outros: — Vamos até Belém e vejamos os acontecimentos que o Senhor nos deu a conhecer.
16 Aku ningulie popenge teko pukulie niringimuni, Maria Joseposelo moloringili kanoko, ambolango kikimu kongimenga langi noli ketena suku lierimu kanoko lenderingi.
16 Foram depressa e encontraram Maria e José, e a criança deitada na manjedoura.
17 Yu kanokolie, ou angellomone eno aku ambolangomondo nimbe sirimu mele yemboma ningu siringi.
17 E, vendo isso, divulgaram o que lhes tinha sido dito a respeito deste menino.
18 Kanu kinie sipisipi tapu yemane ningu siringi mele pilkulie yembomane konopu awisili liku mundoringi.
18 Todos os que ouviram se admiraram das coisas relatadas pelos pastores.
19 Nalo Maria iungume kinie ulu wendo orumume pali konopune panjipelie, pe kepe konopu kimbu sipe molorumu.
19 Maria, porém, guardava todas estas palavras, meditando-as no coração.
20 Sipisipi tapu yema kelko yando ongolie niringimuni, angellomone nimbe sirimu mele pali pilku kanoringimunge Pulu Yemo kapi niliku yunge imbi liku ola mundunduliku yando oringi.
20 E os pastores voltaram, glorificando e louvando a Deus por tudo o que tinham ouvido e visto, como lhes tinha sido anunciado.
21 Kangomo kanoko liku nosiku molangi wale yepoko pakera omba purumu kinie wale engaki sipemonga yunge kangi te kopisiku makaye tekolie,anumuni yu olona naa mondopili angellomone nirimu mele pilkulie yunge imbi “Yesusi” ningu lieringi.
21 E ao se completarem oito dias, quando o menino foi circuncidado, deram-lhe o nome de Jesus . Esse nome tinha sido dado pelo anjo, antes de o menino ser concebido.
22 Josepo kinie Mariaselo, elo kamu kake tepili molongele walemo wendo orumu kinie, Mosisini ungu mane sirimu tepilku liku tengelendo kolea awili Jerusalleme pukululie niringilimuni, kake tepili molongelendo Pulu Yemo popo toko kalo-poringili. Awilimunge ungu mane te ou sirimu perimu akumu isipe:nimbe ungu mane aku sipe nimbe perimu kanumu pilkulie tengelendo puringili. Awilimunge ungu mane nimbe perimu te pea pilku liku tengelendo puringilila. Aku ungu manemo isipe:nimbe perimu kanumu. Aku ungu manemo nimbe perimu kulu pilkululie ‘Oltonga kango komomo Pulu Ye Awilimu siembili.’ ningululie Jerusalleme pungelendo Yesusi mengo puringilila.
22 Passados os dias da purificação deles segundo a Lei de Moisés, levaram o menino a Jerusalém para o apresentar ao Senhor,
23 — ausente —
23 conforme o que está escrito na Lei do Senhor: “Todo primogênito será consagrado ao Senhor.”
24 — ausente —
24 E também foram para oferecer um sacrifício, segundo o que está escrito na referida Lei: “Um par de rolinhas ou dois pombinhos.”
25 Ye anda te Jerusalleme molopili elo puringili, yunge imbi Simiono. Yu sumbi nirimu yemo; yu Pulu Yemonga ungu pilipe alieli Pulu Yemo kinie ungu nirimu yemo; yu Isirele yemboma kapola kapola molangi omba tendemba yemo kanombando nokopa molorumu;Mini Kake Telimu yunge konopune sukundu molorumu.
25 Em Jerusalém havia um homem chamado Simeão. Este homem era justo e piedoso e esperava a consolação de Israel; e o Espírito Santo estava sobre ele.
26 Mini Kake Telimuni yundu ungu te ou nimbendo: “Nu ou we naa koloni. Nu ou Awilimuni “Eno nokopa kondomba ye te lipu mundumbo.” nimbe mako torumu ye nomi Kirasimu kanokolie pe koloni.” nirimu.
26 Ele tinha recebido uma revelação do Espírito Santo de que não morreria antes de ver o Cristo do Senhor.
27 Mini Kake Telimuni Simiono yu lipe mundorumu kulu yu Pulu Yemo popo toko kaloringi ulke tembelena purumu. Kanu kinie Yesusi anumu lapaselo ungu manemone kangomando “Teaa.” nimbe sirimu mele tengelendo kango Yesusi mengolo ulke tembelena sukundu puringili kinie
27 Movido pelo Espírito, ele foi ao templo. Quando os pais trouxeram o menino Jesus para fazerem com ele o que a Lei ordenava,
28 Simionone omba kangomo kangulupe lipe Pulu Yemonga imbi lipe ola mundundupelie nimbendo:
28 Simeão o tomou nos braços e louvou a Deus, dizendo:
29 “Ye Awili Tondolo Olandopamo,
29 “Agora, Senhor, podes despedir em paz o teu servo, segundo a tua palavra;
30 — ausente —
30 porque os meus olhos já viram a tua salvação,
31 “‘Kanu lipe tapondopa wendo lili ulumu
31 a qual preparaste diante de todos os povos:
32 Yu Isirele yembomanga ulsunirimu.
32 luz para revelação aos gentios, e para glória do teu povo de Israel.”
33 Anumu lapaselo Simionone kango Yesusindu nirimumele pilkululie konopu awisili liku mundoringili.
33 E o pai e a mãe do menino estavam admirados com o que se dizia a respeito dele.
34 Simionone “Pulu Yemone eno tepa kondopili.” nimbelie Yesusi anumu Mariando nimbendo: “Pílie. Ikangomo molombamonga Isirele yembo awisili imbi oumolorumume pe manie pungela; awisili imbi ou naa molorumume pe kinié imbi molombala. Yu molomba kinie yembomane kanokolie bulu siku ungu taka tondonge.
34 Simeão os abençoou e disse a Maria, mãe do menino: — Eis que este menino está destinado tanto para ruína como para elevação de muitos em Israel e para ser alvo de contradição,
35 Ambomo, nu kepe ulu te wendo ombá. Nunge kamelena mindili awili tepa temba kinie yembo awisili konopu lenge mele mona lemba.” nirimu.
35 para que se manifestem os pensamentos de muitos corações. Quanto a você, Maria, uma espada atravessará a sua alma.
36 Pulu Yemone ungu umbu tondorumume pilipe yemboma nimbe sirimu ambo te, yunge imbi Ana, yu Juda yembomanga talape kanga Asa, ye Panuelenga lemenu; yu paa ambou lierimu; yunge menu yemo pea molangili ponie yepoko pakera omba purumu, pe yunge menu kolorumu kinie yu wayemo molorumu.
36 Havia uma profetisa, chamada Ana, filha de Fanuel, da tribo de Aser. Ela era bem idosa, tendo vivido com o marido sete anos desde que tinha se casado.
37 Yu mana molopili yunge ponie paono kise kelepa yepoko omba pupe paono kise kelepa kise sipemonga yu we molorumu. Yu ulke tembelemo mundupe siye naa kolopalie alieli kanune mindi molopa ipulueli kepe tangoli kepe Pulu Yemonga popo topa imbi lipe ola mundundumbendo taki-teki langi naa nomba Pulu Yemo kinie ungu nimbe mawa tepa mindi molorumu.
37 Agora era viúva de oitenta e quatro anos. Ela não deixava o templo, mas adorava noite e dia, com jejuns e orações.
38 Simionone Yesusindu ungu nimbe molopili eno moloringine kanu ambomo yu ombalie ⸤Pulu Yemone kanu kangomo Juda yemboma sirimumunge⸥ Pulu Yemo kinie “Ange, papu tekeno.” nirimu. Kanu kinie pe Jerusalleme yemboma lipe tapondopa, umbune tene eno ambolorumu-ne mindili nongo moloringi kanu umbunemonga wendo limbendoombá yemo ‘Ombá.’ ningu nokoko moloringi yembomando Ana yuni kango akumu orumu mele kinie temba mele kinie nimbe sirimu.
38 E, chegando naquela hora, dava graças a Deus e falava a respeito do menino a todos os que esperavam a redenção de Jerusalém.
39 Josepo Mariaselo elone Awilimunge ungu maneselo nimbe perimu mele pali pilku liku tekololie niringilimuni, elo Yesusi kinie kelko kolea Gallilli disiriki pukulu elonga kolea kanga Nasarete yando oringili.
39 Depois de terem cumprido tudo conforme a Lei do Senhor, voltaram para a Galileia, para a sua cidade de Nazaré.
40 Kangomo awi lepa enge nimbe molopa yunge konopune pilipe konginjeli awisili omba pepili molorumu, Pulu Yemone yu kanopa peanga kanopa yu tepa kondorumu.
40 O menino crescia e se fortalecia, enchendo-se de sabedoria; e a graça de Deus estava sobre ele.
41 Juda yembomane ponie tenga tenga kolea awili Jerusalleme ongo akune suku Pulu Yemone enonga anda-kolepalime Naa Topa We Omba Purumu melepilku ulu mare teringi kanu walema Yesusi anumu lapaselo kepe ‘Kanu walemo piliembili.’ ningulu ponie tenga tenga Jerusalleme olando puringili.
41 Todos os anos os pais de Jesus iam a Jerusalém, para a Festa da Páscoa.
42 Kango Yesusi molopili yu ponie engaki rurepo omba purumu kinie kanu wale ‘Pulu Yemonga wale.’ ningu koro moloringi walemo altopa wendo orumu kinie alieli Juda yemboma Jerusalleme puringi mele Yesusi anumu lapaselo kinie yu kinie pea olando puringi.
42 Quando ele atingiu os doze anos, foram a Jerusalém, segundo o costume da festa.
43 ⸤Jerusalleme puku⸥ kanu ulumu pilieringi walema pali pora nirimu kinie anumu lapaselo ulkendo pungele puringili kinie kango Yesusi anjo molorumu elo naa kanoringili.
43 Terminados os dias da festa, ao regressarem, o menino Jesus ficou em Jerusalém, sem que os pais dele o soubessem.
44 ‘Olionga yembo mare kinie okomo.’ konopu lekolo wale telumunge we pukululie niringilimuni, pe ipupene kolea kalá torumu kinie puku aulkena pengendo elonga pulu lierimu yemboma kinie we yemboma kinie pea puku moloringimendo walsiku piliku andoko kororingili.
44 Pensando, porém, que ele estava entre os companheiros de viagem, andaram um dia inteiro e, então, começaram a procurá-lo entre os parentes e os conhecidos.
45 Yu naa kanoko lendekolie Jerusalleme altoko puku koro-poringili.
45 E, como não o encontraram, voltaram a Jerusalém à sua procura.
46 Wale talo koroko kelkololie niringilimuni, pe wale yepoko sipemonga ⸤Pulu Yemo popo toko kaloringi⸥ ulke tembelena puku kanoringili kinie yu akune suku molorumu kanoko lenderingili. Yu ungu manemanga pulume pilku mane siringi yema kiniepea moloringi, yuni enonga unguniringime pilipelie, anjo enondo walsipe pilierimula.
46 Três dias depois, o acharam no templo, assentado no meio dos doutores, ouvindo-os e fazendo-lhes perguntas.
47 Yuenone niringime mimi sipe pilierimu mele kepe, topondopa nimbe kondorumu mele kepe, yembo moloringimene pilkulie enone ‘Yunge pilipe konginjeli paapepamo.’ ningu pilku konopu liku munduku mini-wale mundoringi.
47 E todos os que ouviam o menino se admiravam muito da sua inteligência e das suas respostas.
48 Elone yu kanu ulkena molorumu puku kanokololie suru ningulu anumuni yundu nimbendo: “Kangomo, olto kinie pea pamili ou naa oli, nambemune tenuye? Lanie olto mini-wale mundulipulu nu andopo koropo keliembulu.” nirimu.
48 Logo que os pais o viram, ficaram maravilhados. E a sua mãe lhe disse: — Filho, por que você fez isso conosco? Seu pai e eu estávamos aflitos à sua procura.
49 Aku nirimu kinie yuni anumu lapaselondo nimbendo: “Elo ⸤koleamanga pali⸥ nambemune na andoko korongiliye? ‘Na ya Tatanga ulkena molemo.’ konopu naa liengiliye?” nirimu.
49 Ele respondeu:
50 Nalo yuni nirimu ungu pulumu elone naa pilieringili.
50 Não compreenderam, porém, as palavras que lhes disse.
51 Yu elo kinie Nasarete taono maniendo pupelie nirimumuni, elonga ungume pilipe tenge panjipe molorumu. Yunge anumuni kanu ulume konopune panjipe pilipe mindi molorumu.
51 E voltou com eles para Nazaré e era submisso a eles. E a mãe dele guardava todas estas coisas no coração.
52 Yesusi yu awi lemba lierimu kinie yu pilipe konginjeli olandopa olandopa pemba perimu; Pulu Yemo kinie yemboma kinie yu kanoko paa peanga kanoko moloringila.
52 E Jesus crescia em sabedoria, estatura e graça, diante de Deus e dos homens.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 2, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.