Gálatas 2
Umbu-Ungu Kala NT (UBU_KAL) vs NTLH
1 Pe ponie tene-po omba purumu kinie na kelepo ⸤wale talo sipu⸥ Jerusalleme purundu.Banapasi kinie pea purumbulu. Taitasi nane lipu merindu, pea purumulula.
1 Catorze anos depois, eu voltei para Jerusalém com Barnabé e levei Tito comigo.
2 Nalo ⸤Kirasinge yembo Jerusalleme moloringime nokoringi yemane nando “Ou.” niringi kulu pilipu naa purundu. Pulu Yemone ‘Na pambo.’ nimbe⸥ lipe ora sirimu-ne purundu. Pupulie nane Juda yemboma naa molko yembo lupemamoloringi koleamanga andopo temane peanga topo sirindumu nimbu sirindu. Nalo ‘Nane andopo yemboma lipe tapondolemo kongonomo telio mele kinie, ou kongono terindu mele kinie, kamu manie naa pupili.’ nimbu Kirasinge yembo talapemo nokoringi yema kanopo imbi sipu, we yemboma naa molangi kanu yema enono tenga molangi temane peanga andopo topo sirindumu nimbu sirindu.
2 Voltei para lá porque Deus me revelou que eu devia fazer isso. Ali, numa reunião particular com os líderes da igreja, eu expliquei a eles a mensagem do evangelho que anuncio aos não judeus. Eu não queria que o trabalho que tinha feito e estava fazendo fosse um trabalho perdido.
3 ⸤Sike Kirasinge Juda ye marene pilkulie, “Juda yembo naa molko yembo lupe molemelemanga yema Kirasinge yema kamu molongendo enonga kangi te kopisiengi.” niringi⸥ nalo Taitasi na-kinie molorumbulu yemo yu sike Giriki yemonalo kanu ye awilimene “Yunge kangi te kopisindemili.” ningu karaye naa teringi.
3 Tito estava comigo, mas ele não foi obrigado a circuncidar-se , embora ele não seja judeu.
4 ⸤Kangi kopisieli ungu te wendo naa olka nalo⸥ ye kolo toli mare enone oliondo ‘Enonga angenupilime.’ ningu Kirasinge talapena kiyengo ningu oringi. ‘Olio Kirasi Yesusinge yemboma molemolomonga Mosisini ungu mane sirimumene olio naa nokolemo. Kanume naa pilipu lipu ka ulkena mele naa molopo we molomolo kinie kapola.’ nimbu molorumulu mele kanu kolo toli yemane ‘Kanamili.’ ningu oringi. ‘Mosisini ungu mane sirimume pilku limele yembomane mindi Pulu Yemone kanopa ‘yembo sumbi nilime’ nimbe kanolemo mele piliengi!’ ningu ⸤kanu kolo toli yema Kirasinge yembo talapena⸥ oringi, nalo ‘Aku teringimunge ‘Mosisini ungu mane sirimumene olio ka sipili, molko kenjengi!’ ningu oringi.’ konopu lekero.
4 Porém alguns tinham se juntado ao nosso grupo, fazendo de conta que eram irmãos na fé, e queriam circuncidá-lo. Eram homens que tinham entrado para o grupo como espiões a fim de espiar a liberdade que temos por estarmos unidos com Cristo Jesus e para nos tornar escravos de novo.
5 ⸤‘Yembo lupemanga yemanga kangi te kopisiengi.’ sike niringi⸥ nalo enonga niringi ungumu paa naa pilipu lsimulu. ⸤‘Mosisini ou ungu mane sirimumene laye-kolte kepe olio Kirasinge yemboma naa nokolemo⸥. Temane peangamo mindi ungu sikemo, akumuni mindi eno nokopili, akumu mindi eno-kinie pepili.’ nimbu “Paa molo!” nirindu.
5 Mas em nenhum momento nós cedemos, pois queríamos que vocês tivessem o verdadeiro evangelho.
6 ⸤Jerusalleme Kirasinge yembomane⸥ “Olionga ye awilime” niringi kanu yema ‘Eno sike imbi molemo molo naa molemonje, akumu uluri molo.’ konopu lekero. Pulu Yemone kangikundu kanopa ‘Kamakoma’ nimbe ‘imbi naa mololime’ nimbe yemboma apurupe naa kanolemo. Kanu yemane na ungu nimbu siliomonga ungu lipe tapondomba ungu te lupe naa niringi.
6 E aqueles que pareciam ser os líderes da igreja — digo isso porque para mim não importa o que eles eram, pois Deus não julga pela aparência — aqueles líderes, repito, não me deram nenhuma ideia nova.
7 Paa molo! Pulu Yemone Pitando “Juda yemboma temane peangamo puku toko si.” nirimu mele aku sipela nando “Temane peangamo Juda yemboma naa molemele yembo lupema puku toko si.” nirimu melekanokolie ⸤“I siku ni. I siku naa ni.” ningu ungu te olandopa naa niringi.⸥
7 Pelo contrário, eles viram que Deus me tinha dado a responsabilidade de anunciar o evangelho aos não judeus, assim como tinha dado a Pedro a responsabilidade de anunciá-lo aos judeus.
8 Yesusini Pitando “Juda yemboma molongena nanga kongonomo tende-pou.” nimbe lipe mundorumu kinie Pulu Yemone yu tondolo sipe lipe tapondopa molopili kanu kongonomo tenderimu kanu mele Yesusini nando “Juda yemboma naa molemele yembo lupema molongena nanga kongonomo tende-pou.” nirimu kinie Pulu Yemone na tondolo sipe lipe tapondopa molopili kanu kongonomo andopo terindu mele kanokolie,
8 Pois pelo poder de Deus fui feito apóstolo para anunciar o evangelho aos não judeus, assim como Pedro foi feito apóstolo para anunciar o evangelho aos judeus.
9 Jemisi keme, Pita keme, Jono keme, ⸤Jerusalleme⸥ yembomane “Enone olio nokolemele ye awilime.” niringi kanu yemane Pulu Yemone na ikongonomo paa sirimu mele kanokolie, ⸤‘Sike kongono telu sipu telemolo lemo.’ ningu⸥ Banapasi kinie olto ‘Enonga kandi angenuselo mele molangili.’ ningu ki lsingi. Eno kinie olto kinie olione ungu te nimbu panjipulie, “Banapasi kinie oltone yembo lupema lipu tapondopolo Pulu Yemonga kongonomo teambili. Enone Juda yemboma liku tapondoko Pulu Yemonga kongonomo teangi.” nirimulu.
9 Por isso Tiago, Pedro e João, que eram considerados os líderes da igreja, reconheceram que Deus me tinha dado essa tarefa especial. E, como sinal de que éramos todos companheiros, eles deram a mim e a Barnabé um aperto de mãos. E todos nós combinamos que eu e Barnabé iríamos trabalhar entre os não judeus e eles, entre os judeus.
10 Ungu telu mindi “Tondolo munduku teangili.” niringi. “Kirasinge yembo ⸤Jerusalleme⸥ talapena sukundu yembo koropa pupili molemelema liku tapondangili.” niringi. Kanu kongonomo na koronga ou tembondo konopu sirindu yandopa kinié kepe tondolo mundupu kanu kongonomo telio.
10 Eles nos pediram só uma coisa: que lembrássemos dos pobres das igrejas deles, e isso eu sempre tenho procurado fazer.
11 ⸤Jerusalleme ye awilimene nando “Teleno mele papu teleno. We teko molani.” niringi⸥ nalo pe ⸤na⸥ kolea awili Andiyoko ⸤pupu molambo⸥ Pita orumu kinie yuni ulu te terimumu paa tepa kenjerimumunge ⸤kanopolie⸥ yu molorumune pupu, tepa kenjerimu mele sumbi sipu nimbu para sipu iri torundu.
11 Porém, quando Pedro veio para Antioquia da Síria, eu fiquei contra ele em público porque ele estava completamente errado.
12 Jemisini⸤“Andiyoko paa.” nimbe⸥ lipe mundorumu yema ou naa wangi Pita Juda yemboma naa molemele yembo lupema kinie pea andoko tapu toko langi noringi. Nalo pe Jemisini lipe mundorumu ye kanume oringi kinie ‘Ye lupe Kirasinge ye molemelema kangi te kopisiengi!’ niringi yemapipili kolopa, ‘Tekero mele naa kanangi.’ nimbe ⸤Pita⸥ yembo lupema kinie andopa langi norumu mele mundupe siye kolopa yuyu molorumu.
12 De fato, antes de chegarem ali alguns homens mandados por Tiago, Pedro tomava refeições com os irmãos não judeus. Mas, depois que aqueles homens chegaram, ele não queria mais tomar refeições com os não judeus porque tinha medo dos que eram a favor de circuncidar os não judeus.
13 Kanu kinie Pitane ‘Manda tembo.’ nimbe konopuni pilipelie kanu yema naa ongo molangi terimu mele pe oringi kinie mundupe siye kolopa ‘Okomele yema kinie konopu telune pupili molemolo.’ nimbe topele mapele topa ulu kolo toli te terimu mele⸤Andiyoko⸥ Juda yembo ⸤Kirasinge yembo moloringime⸥ kanokolie eno kepe Pitane topele mapele topa kolo toli ulumu terimu mele aku siku manda manjiku teringila. Pe enone topele mapele toko kolo toli ulumu teringi mele Banapasini kanopalie ‘Ou lawa tendu lepamo. Eno tekemele mele teko kondokomele. Na aku sipu teambo.’ nimbe yuni kepe aku sipe lawa terimu.
13 E também os outros irmãos judeus começaram a agir como hipócritas, do mesmo modo que Pedro. E até Barnabé se deixou levar pela hipocrisia deles.
14 Kanu kinie enone temane peangamonga ungu sikemone ‘Teangi.’ nilimo mele sumbi siku naa teko lawa teringi mele kanopolie, eno pali kanoko molangi nane Pitando nimbondo: “Nu Juda ye te nalo Juda yembomane ⸤langi nongendo ungu manema pilkulie⸥ telemele mele naa teko, Juda yembo naa molko yembo lupe molemelemane telemele mele teleno, akumunge nuni yembo lupemando “Juda yembomane ⸤ungu manema⸥ pilku telemele mele aku siku manda manjiku teangi.” ningu nambemune mane silinoye?” ⸤nirindu.⸥
14 Quando vi que eles não estavam agindo direito, de acordo com a verdade do evangelho , eu disse a Pedro na presença de todos: “Você é judeu, mas não está vivendo como judeu e sim como não judeu. Então, como é que você quer obrigar os não judeus a viverem como judeus?”
15 “Juda yembo naa molko yembo lupe molemelemando Juda yembomane ‘ulu pulu keri teli yemboma.’ nilimele kanu yemboma olio Juda yemboma molo; Juda yembomane olio meringimunge olio Juda yemboma molemolo kanume ⸤Kirasinge yemboma molopolie ungu talo pilimolo mele isipe. Te:⸥
15 O fato é que nós somos judeus de nascimento e não “pecadores não judeus”, como eles são chamados.
16 ‘Mosisini ungu mane sirimume yembomane mimi siku pilku liku telemelemonga Pulu Yemone eno kanopalie enonga ulu pulu kerime siye naa kolopa, ‘Konopu sumbi nimbe peli yemboma.’ nimbe naa kanolemo.’nimbu pilimolo. ⸤Te:⸥ ‘Yembomane ‘Yesusi Kirasi sike.’ ningu tondolo munduku pilimele yemboma mindi aku siku telemelemonga Pulu Yemone eno kanopalie enonga ulu pulu kerime siye kolopa, ‘Konopu sumbi nimbe peli yemboma.’ nimbe kanolemo.’nimbu pilimolola. Aku unguselo pilipulie ‘Mosisini ungu mane sirimumene olio ⸤Juda yemboma⸥ kepe manda naa lipe tapondomba.’ nimbu pilipulie, ‘Pulu Yemone olio kanopa olionga ulu pulu kerime siye kolopa, ‘konopu sumbi nimbe peli yemboma.’ nimbe kanopili.’ nimbu ‘Yesusi Kirasi sike.’ nimbu tondolo mundupu pilierimulu. ‘Mosisini ungu mane sirimume mimi siku pilku liku telemele yembomanga paa telu kepe aku sipe tembamonga Pulu Yemone yu kanopalie yunge ulu pulu kerime siye naa kolopa, ‘konopu sumbi nimbe peli yembomo.’ paa naa nimbe kanomba.’ nimbu pilipulie ‘Yesusi Kirasi sike.’ nimbu tondolo mundupu pilimolo.
16 Mas sabemos que todos são aceitos por Deus somente pela fé em Jesus Cristo e não por fazerem o que a lei manda. Assim nós também temos crido em Cristo Jesus a fim de sermos aceitos por Deus pela nossa fé em Cristo e não por fazermos o que a lei manda. Pois ninguém é aceito por Deus por fazer o que a lei manda.
17 “Aku liemo, olio Juda yembo marene “Pulu Yemone olio kanopa olionga ulu pulu kerime siye kolopa, ‘konopu sumbi nimbe peli yemboma.’ nimbe kanopili.’ kene ‘Yesusi Kirasi sike.’ nimbu tondolo mundupu piliemili.’ nilimolo kanu ulumuni olio isipe mele lipe ora silimo: ⸤Olione “Juda yembo naa molko yembo lupe molemelema ulu pulu keri teli yemboma molemele.” nilimolo mele⸥ olio kepe ⸤‘Mosisini ungu mane sirimumene olio manda naa lipe tapondolemo. Kirasini mindi olio manda lipe tapondomba.’ nimbu pilipu Mosisini ungu mane sirimume mundupu siye kolemolomonga aku sipe⸥ ulu pulu keri teli yemboma molemolo mele lipe ora silimo, mona lemo. Aku liemo olio ⸤Juda yemboma⸥ ulu pulu keri teli yemboma molemolo mele aku sipe lipe ora silimo mona lemomonga ‘Kirasini “Ulu pulu kerime teangi.” nilimo lepamo.’ nimbu pilimolo kinie peangaye? Paa molo! ⸤Kirasini aku sipe paa naa nilimo.⸥
17 Ao procurarmos ser aceitos por Deus por estarmos unidos com Cristo, fica claro que somos “pecadores” como os não judeus. Mas será que isso quer dizer que Cristo trabalha em favor do pecado? Claro que não!
18 Nane ou pilipulie, ‘Mosisini ungu mane sirimumene na naa lipe tapondopa, Pulu Yemone ‘na “mindili nopili.” nimbé ulu pulu keri te naa peli yembo sumbi nilimu molemo kanokoro.’ nimbé ulu te manda naa temba.’ nimbu tondolo mundupu pilipu Mosisini ungu mane sirimume mundupu siye kolorundu akumu pe kelepo ‘Mosisini ungu mane sirimumene na manda lipe tapondopa Pulu Yemone na ‘yembo sumbi nilimu.’ nimbé ulu pulumu pelemo.’ nimbu altopo Mosisini ungu mane sirimume ambolopo pilipu lipu telkanje aku telka ulumuni ‘Na Mosisini ungu mane sirimume ou mundupu siye kolorundu kinie tepo kenjerindu.’ nimbe lipe ora silke.
18 Se eu, depois de ter destruído a lei, começar a construí-la de novo como meio de ser aceito por Deus, aí, sim, fica claro que eu havia quebrado a lei.
19 ⸤Aku nikirumunge ungu pulu te isipela:⸥ ⸤Yembo te kolemo kinie yu nokolemo ulu pulume mundupe siye kolemo, kanu ulu pulumene yu kolemomonga altopa naa nokolemo aku sipe mele⸥ Mosisini ungu mane sirimumene na nokorumu kinie mimi sipu pilipu lipu naa terindumunge ungu mane kanumene Pulu Yemone na ‘ulu pulu keri naa peli ye sumbi nilimu’ nimbe kanombamonga ulu pulumu na manda naa sirimumunge kanu ungu manema na mundupu siye kolopo kanu ungu manema kinie ye kololimu mele molorundu. Pe kinié kanu ungu manema kinie kololi yemo moliomonga Pulu Yemone kanopa peanga kanolemo ulume tembondo konde molio.
19 Pois, quanto à lei, estou morto, morto pela própria lei, a fim de viver para Deus. Eu fui morto com Cristo na cruz.
20 Kirasi unjo perana ⸤uku toko panjeringi kolorumu kinie⸥ na kinie pea uku toko panjeringi kolorumbulu.Akumunge kinié na nanu we konde naa molio. Kirasi na-kinie tapu topa molemomonga yunge konde mololi ulumu na-kinie pelemo. Akumunge kalkundu ulume tepo molio mele ‘Pulu Yemonga Malo yu sike.’ nimbu tondolo mundupu pilipulieaku sipu kalkundu ulume tepo molio. ‘Pulu Yemonga Malo’ nikiru yemo yu na konopu mondopa nanga nimbe kolo wangopa kolondorumu yemo.
20 Assim já não sou eu quem vive, mas Cristo é quem vive em mim. E esta vida que vivo agora, eu a vivo pela fé no Filho de Deus, que me amou e se deu a si mesmo por mim.
21 ‘Pulu Yemone yemboma we kondo kolemo ulumu uluri molo.’ naa nimbu, mundupu siye naa kolio. Mosisini ungu mane sirimumene Pulu Yemone olio ‘yembo sumbi nilime’ nimbe kanomba ulu pulumu manda silkenje Kirasi we kolka. Yu kolorumu ulumuni uluri naa telka.” ⸤nimbu Pitando nirindu.⸥
21 Eu me recuso a rejeitar a graça de Deus. Pois, se é por meio da lei que as pessoas são aceitas por Deus, então a morte de Cristo não adiantou nada!
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Gálatas 2, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.