1 Coríntios 15

Umbu-Ungu Kala NT (UBU_KAL) vs ARIB

Sair da comparação
ARIB Almeida Revisada Imprensa Bíblica
1 Angokeme, ‘Ou enondo Yesusi Kirasinge temane peangamo topo sirindu pilieringi mele komu altoko naa sindiku piliengi!’ nimbu altopo nimbu para sipulie kanu ungumenga pulume nimbu siembo.Kanu ungume ou pilku lsingi, kinié ambolemelemonga enge nipili angilimele.
1 Ora, eu vos lembro, irmãos, o evangelho que já vos anunciei; o qual também recebestes, e no qual perseverais,
2 Kanu temane peangamo, akumu Yesusi Kirasini terimu mele nane enondo nimbu sirindu ungu kanumu, ambolko kondokolie ‘Paa sike.’ ningu tondolo munduku pilieringi mele altoko munduku siye naa kolongi liemokanu temane peangamone Pulu Yemone eno lipe tapondopa mindili nolemela aulkena wendo lipe, yu-kinie pea molko kondonge aulkena lipe mondorumu,akune molemele mele molonge. Molo nane temane peangamo topo sirindu mele mimi siku naa pilku, akumu we ‘Sike.’ ningu pilieringi liemo aku temane peangamone eno lipe naa tapondolemo naa tapondomba.
2 pelo qual também sois salvos, se é que o conservais tal como vo-lo anunciei; se não é que crestes em vão.
3 Ungu kumbine paa olandopamo na ou pilipu lsindu mele eno nimbu sirindumunge ⸤nane enondo aku sipu kelepo nikiru⸥. Kanu ungumu isipe: Pulu Yemonga bokumuni nilimo mele Kirasi olionga ulu pulu keri telemolomanga kolo wangopa kolondorumu.
3 Porque primeiramente vos entreguei o que também recebi: que Cristo morreu por nossos pecados, segundo as Escrituras;
4 Pe ono teringi. Ono teringi kinie pe Pulu Yemonga bokumuni nilimo mele yu wale talo pepalie yepoko sipemonga lomboropa ola molorumu kanumu.
4 que foi sepultado; que foi ressuscitado ao terceiro dia, segundo as Escrituras;
5 Pe ⸤lomboropa ola molopalie⸥ yu lombili andoli ye Pita molorumune pupe ⸤‘Yuni na lomboropo ola molondu mele kanopili.’ nimbe⸥ pupe mona angilierimu. ⸤Aku tepalie⸥ pe yu lombili andoli ye rurepo palimoloringine ‘Enone yu kanangi.’ nimbe pupe mona angilierimula.
5 que apareceu a Cefas, e depois aos doze;
6 Pe angenupili pape anderete mele telune moloringine ‘Yu kanangi.’ nimbe purumula. Aku yu kanoringi yemboma kinié yandopa awisili we molemele, nalo mare koloringila.
6 depois apareceu a mais de quinhentos irmãos duma vez, dos quais vive ainda a maior parte, mas alguns já dormiram;
7 Pe yu Jemisi molorumune ‘Na kanopili.’ nimbe pupelie, pe yuni “Nanga kongonomo tende-paa.” nimbe lipe mundorumu yemapali ⸤yu lomboropa ola molorumu mele⸥ ‘kanangi.’ nimbe pupe mona angilierimu.
7 depois apareceu a Tiago, então a todos os apóstolos;
8 Paa akilipe na molorundune ‘Kanambo.’ nimbe omba mona angilierimu.Na ye paa keri, na ambolango nomba omba pulimo ambolango mele molopo konde manda naa molombo mele molorundu nalo aku terimu.
8 e por derradeiro de todos apareceu também a mim, como a um abortivo.
9 Na Kirasini “Nanga kongonomo tende-pou.” nimbe lipe mundorumu ye tela nalo na paa maniendopa mele molio, yuni aku nimbe lipe mundorumu ye lupema olandopa mele molemele. Nane Pulu Yemonga yembo talapemotepo kenjipu molorundu kulu ‘Na Yesusini lipe mundorumu ye te’ nilimele kinie na pipili telemo.
9 Pois eu sou o menor dos apóstolos, que nem sou digno de ser chamado apóstolo, porque persegui a igreja de Deus.
10 Nalo na molio mele Pulu Yemone na we kondo kolorumumunge aku sipu molio. Pe yuni na we kondo kolopalie ⸤na kinie tepa kondorumu⸥ mele we naa pelemo. Na ⸤we kondo kolopa lipe tapondorumumunge⸥ paa mindili sipu kongono tepo, Yesusini “Nanga kongonomo tende-paa.” nimbe lipe mundorumu yemanga na kongono mindili sipu tondolo mundupu terindu mele olandopa, enone kongono teringi mele maniendopa. Nalo na nanu molo. Pulu Yemone na we kondo kolopalie ⸤lipe tapondopa na-kinie tapu topa molorumumunge⸥ na aku sipu manda kongono terindu.
10 Mas pela graça de Deus sou o que sou; e a sua graça para comigo não foi vã, antes trabalhei muito mais do que todos eles; todavia não eu, mas a graça de Deus que está comigo.
11 Nalo nane Pulu Yemonga ungumu nimbu sirindu akumu mandala. Molo Yesusini lipe mundorumu ye wemane Pulu Yemonga ungumu ningu siringi akumu mandala. Olione pali nimbu sirimulu ungumu telumu mindi. Kanu ungumu eno ⸤Korini yembomane⸥ pilku likulie ‘Sike ungumu.’ ningu tondolo munduku pilieringi.
11 Então, ou seja eu ou sejam eles, assim pregamos e assim crestes.
12 Nalo Kirasi kolopalie lomboropa ola molorumu mele sike yemboma nimbu silimolo liemo eno marene “Yemboma kolkolie lomboroko ola naa molonge.” nambeko aku siku mele ningu molemeleye?
12 Ora, se prega que Cristo foi ressuscitado dentre os mortos, como dizem alguns entre vós que não há ressurreição de mortos?
13 Yemboma paa sike pe lomboroko ola naa molonge liemo Kirasi yu kepe ou lomboropa ola naa molorumu. ⸤Onomo we mana pelemo.⸥
13 Mas se não há ressurreição de mortos, também Cristo não foi ressuscitado.
14 Pe Kirasi lomboropa ola naa molkanje olione ⸤yunge⸥ ungumu eno nimbu silimolomo uluri naa telkala, eno kanu ungumu pilku ambolko molemelemo uluri naa latelka. We pilku ambolemela.
14 E, se Cristo não foi ressuscitado, logo é vã a nossa pregação, e também é vã a vossa fé.
15 Ulu te lupe pea telkala: Kirasi lomboropa ola naa molkanje olione “Kirasi yu kolorumu kinie Pulu Yemone ‘Lomboroko ola molou.’ nimbe topa makinjinderimu.” nimbu silimolo mele Pulu Yemondo kolo tolemela-la. Nalo yemboma paa sike pe lomboroko ola naa molonge liemo Pulu Yemone Kirasi ou “Lomboroko ola molou.” naa nilkela.
15 E assim somos também considerados como falsas testemunhas de Deus que ele ressuscitou a Cristo, ao qual, porém, não ressuscitou, se, na verdade, os mortos não são ressuscitados.
16 Yemboma topa ola naa mondomba liemo Kirasi kepe topa ola naa mondorumula.
16 Porque, se os mortos não são ressuscitados, também Cristo não foi ressuscitado.
17 Pe Kirasi ou topa ola naa mondolkanje eno pilku ambolemele ungumuni uluri naa telka, ulu pulu keri teringime yandopa kinié kepe konopune we pepili molemela.
17 E, se Cristo não foi ressuscitado, é vã a vossa fé, e ainda estais nos vossos pecados.
18 Pe Kirasi ⸤kolopalie lomboropa ola naa molkanje yu⸥ yembomanga nimbe tenderimu mele ‘Sike aku tenderimu.’ ningu tondolo munduku pilkulie kanu ungumu pilku ambolkolie uru peringi pelemele yemboma kepe⸤lomboroko ola naa molko,⸥ mindili nongo molko kenjinge koleana pulimela.
18 Logo, também os que dormiram em Cristo estão perdidos.
19 Pe kinié ya ma koleana mindi yuni olio lipe tapondopalie pe kolomolo kinie olio lipe naa tapondolkanje yembomane yemboma kondo kolemele mele maniendopa, yembomane olio paa olandopa kondo kolemelanje papu.
19 Se é só para esta vida que esperamos em Cristo, somos de todos os homens os mais dignos de lástima.
20 ⸤Kirasi lomboropa ola naa molkanje olio kolopolie lomboropo ola naa molemela-la, akumu sike⸥ nalo Kirasi kolopalie paa sike lomboropa ola molorumu. Kanu kinie, langi te ou pulu polopa mongo telu tolemo kinie kanopolie ‘Pe pali tomba lemo.’ nimbu pilimolo, aku sipe mele yu kolopalie paa sike lomboropa ola molorumumunge pilipulie “Yu sike.’ ningu tondolo munduku pilkulie uru pelemele yemboma kepe paa sike pe Pulu Yemone topa makinjindimbela.’ nimbu pilimolo.
20 Mas na realidade Cristo foi ressuscitado dentre os mortos, sendo ele as primícias dos que dormem.
21 Ye tene ou terimu kanu ulumuni kololi ulu pulumu ma koleana wendo orumu pelemomongaaku sipela ye tene kepe pe terimu kanu ulumuni kolemele yemboma lomboroko ola mololi ulu pulumu ma koleana wendo orumu pelemola kanumu.
21 Porque, assim como por um homem veio a morte, também por um homem veio a ressurreição dos mortos.
22 Pulu pulu mana ye Adamene terimumunge olio yunge pulu lemo yemboma pali kolemolo, aku sipe Kirasini terimumunge yunge pulu lemoma pali topa makinjindimbe kinie kelepo lomboropa ola molopo konde molomolo.
22 Pois como em Adão todos morrem, do mesmo modo em Cristo todos serão vivificados.
23 Nalo Kirasi kinie olio walsikele lomboropo ola naa molomolo. Ou kumbi lepa Kirasi; pe yu kelepa manie ombá kinie yunge yemboma.
23 Cada um, porém, na sua ordem: Cristo as primícias, depois os que são de Cristo, na sua vinda.
24 ⸤Pe yu ombá kinie yunge yemboma lomboropo ola molomolo⸥ kinie pe ma koleamo pora nimbé. Yuni gapomanoma pali kinie, gapomanomanga ulume kinie, kolea sukundu yembomane nokolemele ulume kinie, ulu tondoloma kinie, ⸤yembomanga kinie kurumenga kinie⸥ulu tondoloma pali yuni topa manie mundupelie nimbémone, pe ye nomi kingimu molopa melema pali nokolemonambamo yuni Lapa Pulu Yemo simbe.
24 Então virá o fim quando ele entregar o reino a Deus o Pai, quando houver destruído todo domínio, e toda autoridade e todo poder.
25 ⸤Ulume aku sipe wendo ombá nikirumunge pulumu isipe:⸥ Pulu Yemone yunge opa puluema pali topa manie mundumbendo ou Kirasi yu ye nomi kingimu molopa melema pali nokomba.
25 Pois é necessário que ele reine até que haja posto todos os inimigos debaixo de seus pés.
26 Opa puluema topa manie mundupe pora sipelie pe kamu kololi ulu pulumu topa manie mundumbe.
26 Ora, o último inimigo a ser destruído é a morte.
27 ⸤Yuni aku tembamonga⸥ ungu te Pulu Yemonga bokune molemo aku ungumuni nimbendo:nimbe aku sipe nilimo. Nalo Pulu Yemone “Melema pali nokopili. Melema yunge maniekondo liepili.” nirimu kanu ungumuni Pulu Yemo yuyu pea ‘Nokopili.’ nimbe naa nirimu, molo. Sike Pulu Yemone ‘Melema pali maniendopa, Kirasi melemanga pali olandopa molopili.’ nimbe nirimu yemo molemo nalo Pulu Yemo yuyu nambepa meltenga maniekondo molombaye? Aulke te molo.
27 Pois se lê: Todas as coisas sujeitou debaixo de seus pés. Mas, quando diz: Todas as coisas lhe estão sujeitas, claro está que se excetua aquele que lhe sujeitou todas as coisas.
28 Pe Malonemelema pali topa manie mundumbe, yu melemanga pali nokomba kinie kanu walemo kinie yu kepe manie mele molomba. Pe Malone nimbendo: “Nando ‘Melema pali topa manie mundupe ye nomi kingimu molopili.’ nirimu Pulu Yemo yu melema pali kamu-kumu ye nomi kingimu kolo wangopa molopalie nokopa molopili. Na kepe yunge maniekondo molambo.” nimbé. Kanu kinie Pulu Yemo melema paa pali nokopa molomba.
28 E, quando todas as coisas lhe estiverem sujeitas, então também o próprio Filho se sujeitará àquele que todas as coisas lhe sujeitou, para que Deus seja tudo em todos.
29 Kinié ⸤yemboma kolkolie lomboroko ola molongemonga ungu te isipu nikirula:⸥ Yemboma kolkolie sike lomboroko ola naa molonge liemo yembo mare ⸤Kirasinge yemboma molkolie⸥ kolemelemanga pulu nambolkarenga ‘Eno lipu tapondamili.’ ningu no limeleye? ⸤Enonga yembo marene ‘⸤Pulu Yemone⸥ kolemele yemboma topa naa makinjindimbe.’ nilimele akumu sike liemo yembo mare nambemune liku tapondoko kolo wangoko no limeleye? ⸤Nambolka uluri temba ningu aku telemeleye?⸥
29 De outra maneira, que farão os que se batizam pelos mortos? Se absolutamente os mortos não ressuscitam, por que então se batizam por eles?
30 ⸤Molo yembo molemelema lomboroko ola naa molonge liemo⸥ olio kepe nambe-elemolo yembomaye? ⸤Telemolo mele nambemune telemoloye?⸥ Olio temane peangamonga kongonomo andopo telemolomonga alieli olio kinie umbune wendo olemomane olio topa kondomba telemo akumu nambemune aku telemoloye?
30 E por que nos expomos também nós a perigos a toda hora?
31 Angokeme, alieli ‘Na kolopo pora sikiru.’ konopu lelio.‘Na eno kinie Awili Yesusi Kirasi kinie pea tapu toko molemele mele na yemboma paa kapi nimbu molio.’ nikiru akumu kolo naa topo paa sike nikiru mele ‘Alieli ‘Na kolopo pora sikiru.’ konopu lelio.’ nikiru akumu paa sike nikirula.
31 Eu vos declaro, irmãos, pela glória que de vós tenho em Cristo Jesus nosso Senhor, que morro todos os dias.
32 ⸤Ya kolea awili⸥ Epesasi ⸤Kirasinge temane peangamo topo siliomonga na kote tendekolie⸥ ‘Mele takerama kinie opa teambo.’ ningu na akune liku mundoringi akumu enone ‘Yu yuyu konopuni pilipelie ikongonomo telemo.’ konopu liengi liemo mongo toko ningu siengi. ‘Na mele nambolka melema limbo.’ nimbulie kolea awili Epesasi mele takerama kinie opa telemoloye? Yembo kolemelema Pulu Yemone ‘Lomboroko ola molangi.’ naa nimbé liemoniemili.
32 Se, como homem, combati em Éfeso com as feras, que me aproveita isso? Se os mortos não são ressuscitados, comamos e bebamos, porque amanhã morreremos.
33 ⸤Nalo yembo marene eno kondi toko “Ulu keri te teamili.” ningi liemo⸥ aku ungumu pilku ‘Aku teamili.’ paa naa niengi. ⸤Akumunge ungu molemo kanumu. Akumuni nimbendo:⸥nilimo.
33 Não vos enganeis. As más companhias corrompem os bons costumes.
34 ⸤Yembo marene “Yemboma lomboroko ola naa molonge.” nilimele kanu⸥kekelepa toli ungu nilimelema munduku siye kolko, umbu konopu pepili molangi. Ulu pulu keri telemele mele altoko naa teangi. Enonga yembo marene Pulu Yemo molemo mele naa pilku yu kinie tapu toko naa molemelemonga pilipulie “Aku siku teaa.” nikiru. ‘Eno mare Pulu Yemo naa pilimele.’ nikiru akumu pilkulie pipili kolongi liemo eno papu pipili kolonge.
34 Acordai para a justiça e não pequeis mais; porque alguns ainda não têm conhecimento de Deus; digo-o para vergonha vossa.
35 Nalo yembo tene walsipe pilipelie nimbendo: “Yembo kololime nambeko lomboroko ola molongeye? ⸤Lomboroko ola molonge kinie⸥ kangi nambelime angilimbeye?” nilimonje.
35 Mas alguém dirá: Como ressuscitam os mortos? e com que qualidade de corpo vêm?
36 Aku ungumu lawa tepa nimbe kenjeli ungumu. ⸤Langi umbume telemo mele piliengi niembo:⸥ Langi umbu naa kololime poniena mundongi liemo konde pupe wendo naa ombá. Langi umbu kololime mindi poniena mundulimele kinie konde pupe wendo olemo kanumu.
36 Insensato! o que tu semeias não é vivificado, se primeiro não morrer.
37 ⸤Akumunge ungu te:⸥ ‘Langi umbu te poniena mundemili.’ ningulie unjo te mongo tolimu pe molomba mele te likulie naa panjilimele. Mongo te mindi liku panjilimele. ‘Konapa opili.’ ningu konapa mongoma liku panjilimele. Konapa unjo mongo toli pe angilimbema naa liku panjilimele. Rasi witi akula. Unjo mongo tolime pe molomba mele liku naa mundulimele. Witi mongoma mindi. Langime pali akula telemele.
37 E, quando semeias, não semeias o corpo que há de nascer, mas o simples grão, como o de trigo, ou o de outra qualquer semente.
38 Langi umbu yu mele mele pe molomba mele Pulu Yemone ou nimbe panjipe ‘Unjo gomoma isipe isipe wendo omba molopa langi isipe isipe topili.’ nilimo mele langi lupe lupema poniena mundulimele kinie ‘Aku sipe ola omba molopili.’ nilimo kanumu.
38 Mas Deus lhe dá um corpo como lhe aprouve, e a cada uma das sementes um corpo próprio.
39 ⸤Kangime aku sipela.⸥ Kangime pali telu sipe molo. Yembomanga kangimu lupe; owa kongimenga kangimu lupe; keramanga kangimu lupela; omamanga kangimu lupela.
39 Nem toda carne é uma mesma carne; mas uma é a carne dos homens, outra a carne dos animais, outra a das aves e outra a dos peixes.
40 Mulune angilimele melema lupe; mana lemele melema lupela. Nalo mulune angilimele melema kanopo peanga kanolemolo mele lupe, mana lemele melema kanopo peanga kanolemolo mele lupela.
40 Também há corpos celestes e corpos terrestres, mas uma é a glória dos celestes e outra a dos terrestres.
41 Enamo yunge a nimbe angilimo kanopo peanga kanolemolo mele lupe; olimu a nilimo kanopo peanga kanolemolo mele lupela; kombukandipime a nilimele kanopo peanga kanolemolo mele lupela; kombukandipime telu siku a naa lanilimele, kombukandipime enonga yu mele mele a nilimelela.
41 Uma é a glória do sol, outra a glória da lua e outra a glória das estrelas; porque uma estrela difere em glória de outra estrela.
42 Kolemele yemboma lomboroko ola molonge kinie aku sipe tembala. Ou kangi angilimomo lupe; pe kangi angilimbemo lupela. Ou angilimo kangi ono telemeleakumu purupe keri lemo kangimu; Pulu Yemone kanu kangimu topa makinjindimbe kinie lomboropa ola molomba kangimu purupe keri naa lemba kangimu.
42 Assim também é a ressurreição, é ressuscitado em incorrupção.
43 Kangi ono telemele kangi akumu mele kerimu, kanopo keri kanolemolo; kangi lomboropa ola molopalie angilimbemo kangi peangamo, kanopo peanga kanomolo kangimu. Kangi ono telemelemo enge naa pelemo kangimu; kangi lomboropa ola molombamo enge paa pemba kangimu.
43 Semeia-se em ignomínia, é ressuscitado em glória. Semeia-se em fraqueza, é ressuscitado em poder.
44 Kangi ono telemele akumu mana ⸤mindi⸥ manda angilimo kangimu; kangi lomboropa ola molombamo mulu koleana manda angilimbe kangimu. Ya mana molomolo kangi te angilimo liemo mulu koleana molomolo kangi te paa sike angilimbela.
44 Semeia-se corpo animal, é ressuscitado corpo espiritual. Se há corpo animal, há também corpo espiritual.
45 Aku sipe mele ⸤Pulu Yemonga⸥ bokune ungu te molemo. Kanu ungumuni nimbendo:nilimo; ⸤nalo⸥ pe orumu Adame⸤Pulu Yemone konde mololi ulu pulumu sirimumu lupe⸥. Yu ‘Mana yemboma ⸤mulu koleana⸥ konde molangi.’ manda nimbé ulu pulumu sirimu.
45 Assim também está escrito: O primeiro homem, Adão, tornou-se alma vivente; o último Adão, espírito vivificante.
46 Mulu koleana konde molomolo ulu pulumu ou kumbi lepa wendo naa orumu. Mana konde molomolo ulumu ou kumbi lepa wendo orumu; mulu koleana konde molomolo ulumu pe wendo orumu.
46 Mas não é primeiro o espiritual, senão o animal; depois o espiritual.
47 Ou kumbi lepa molorumu Adame Pulu Yemone ma tene tepa mimi terimu; akilipe orumu Adame mulu koleana ye te orumu.
47 O primeiro homem, sendo da terra, é terreno; o segundo homem é do céu.
48 Ou kumbi lepa mana ye molorumu Adamene mana yemboma kalopa limomonga eno yunge ⸤kangimu angiliepili⸥ molorumu mele mindi molemele; mulu koleana molonge yemboma mulu koleana ⸤kangimu angiliepili⸥ molemo yemo mele molonge.
48 Qual o terreno, tais também os terrenos; e, qual o celestial, tais também os celestiais.
49 Olio ⸤Kirasinge yemboma⸥ ou mana yemo molorumu mele molemolo melepe aku sipula mulu koleana yemo molemo mele molomolo.
49 E, assim como trouxemos a imagem do terreno, traremos também a imagem do celestial.
50 Angokeme, nane enondo paa sike nimbu sikirumu: mana meme pelemo kangimu Pulu Yemo ye nomi kingi molopa nokolemomulu koleana manda pupe naa molomba. Mele kolopa purupe keri lemo te melema kolopa keri lemoma naa lemo koleana manda pupe naa molomba.
50 Mas digo isto, irmãos, que carne e sangue não podem herdar o reino de Deus; nem a corrupção herda a incorrupção.
51 Kinié ungu te ou lopi tepa perimu te nimbo tekeromo paa mimi siku piliee! ⸤Kirasi kelepa wale talo sipe naa opili⸥ olio pali uru naa pemolo. Nalo ⸤uru pelemele yemboma kinie⸥olio ⸤konde molomolo yemboma kinie⸥ pali sike ⸤kangimu⸥ alowa tepa ⸤kangi te lupe angilimbe⸥.
51 Eis aqui vos digo um mistério: Nem todos dormiremos mas todos seremos transformados,
52 Aku ulumu paa walsikele temba. Mulu maselo kamu pora nimbendo biyukelemo ungu nimbé kinieaku ulumu wendo ombá. Walsikele, kariapá telemo mele, aku ulumu temba. Biyukelemo ungu nimbé kinie yembo kololime altoko kolou naa kolongendo lomboroko ola molonge. Pe olio ⸤Kirasinge yembo konde molomoloma olionga kalume⸥ alowa temba.
52 num momento, num abrir e fechar de olhos, ao som da última trombeta; porque a trombeta soará, e os mortos serão ressuscitados incorruptíveis, e nós seremos transformados.
53 Kangi purupe keri lemo akumu alowa tepa, naa purupe keri lemba kangimu paa angilimbe; kangi kolemo akumu alowa tepa kangi naa kolopa konde molopa mindi pumbe kangimu paa angilimbe. ⸤Olionga mana kangimu alowa naa tepa kangi te lupe naa angilkenje mulu koleana pumbe aulke te paa naa lelka⸥ akumunge aku sipe mele temba.
53 Porque é necessário que isto que é corruptível se revista da incorruptibilidade e que isto que é mortal se revista da imortalidade.
54 Kanu kinie kangi purupe keri lemomo altopa alowa tepa naa purupe keri lemba kangimu angilimbe, kanu kangi kolemomo altopa alowa tepa konde molopa mindi pumbe kangimu angilimbe kinie ⸤Pulu Yemonga⸥ bokune molemo ungu te molemo mele sike kamu wendo ombá. Kanu ungumu isipe:nilimo.
54 Mas, quando isto que é corruptível se revestir da incorruptibilidade, e isto que é mortal se revestir da imortalidade, então se cumprirá a palavra que está escrito: Tragada foi a morte na vitória.
55 ⸤Aku tembamonga ungu te pea bokune molemo, akumu isipe:⸥nilimo.
55 Onde está, ó morte, a tua vitória? Onde está, ó morte, o teu aguilhão?
56 Kololimunge yemboma mindili sipe tolemo tolo akumu ulu pulu kerimu. ⸤Yembomane ulu pulu keri telemelemonga ‘Kolomolo kinie Pulu Yemone olio ‘mindili namili.’ nimbé.’ ningu pilkulie kolongendo pipili kolemele kanumu.⸥ Ulu pulu kerimunge tondolomo ⸤Pulu Yemonga⸥ ungu mane ⸤Mosisini yando⸥ sirimumene silimo.⸤Ungu manemane nimbendo: ‘Ungu manema naa pilku liku pulue tonge kinie mindili nonge.’ nilimomonga pilkulie yembomane kololi ulumu aku siku pilkulie pipili kolemele kanumu.⸥
56 O aguilhão da morte é o pecado, e a força do pecado é a lei.
57 Akumu sike nalo olionga Awili Yesusi Kirasini olionga nimbe tenderimumunge⸤Pulu Yemonga ungu manema kinie, ulu pulu kerime kinie, kololi ulumu kinie,⸥ kanumenga tondoloma manie purumu, olio naa nokopa ulu te manda naa telemomonga Pulu Yemo kinie “Paa ange.” nikimulu.
57 Mas graça a Deus que nos dá a vitória por nosso Senhor Jesus Cristo.
58 Nanga konopu mondolio angokeme, ⸤Kirasinge yembo kolemelema sike lomboroko ola molko kangi te lupe konde angiliepili molonge⸥ kene ‘Sike.’ ningu pilimele mele munduku siye naa kolko, tondolo munduku pilku mindi molame! Eno ulu umbune te wendo ombá kinie ‘Pipili kolkomolo kene pilipu molemolo mele manie pupili mundupu siye kolamili.’ paa naa niengi! Eno Awilimunge kongono mindili siku telemelemo we manie naa pumbe, ⸤kanu kongonomone langi mongoma sike tomba⸥ kene Awilimunge kongonomo mindi tondolo munduku, siye naa kolko teko molangi.
58 Portanto, meus amados irmãos, sede firmes e constantes, sempre abundantes na obra do Senhor, sabendo que o vosso trabalho não é vão no Senhor.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar 1 Coríntios 15, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.