Provérbios 14
Buk Baibel long Tok Pisin (TPI) vs NAA
1 Meri i gat gutpela tingting, em i save mekim gutpela wok long haus bilong en, na ol famili bilong en i wok long kamap strong. Tasol meri i no gat gutpela tingting, em yet i save bagarapim haus na famili bilong en.
1 A mulher sábia edifica a sua casa, mas a insensata a derruba com as próprias mãos.
2 Man i bihainim stretpela pasin, em i save stap aninit long Bikpela. Tasol ol man i bihainim pasin giaman, ol i ting Bikpela i samting nating.
2 Quem anda na retidão teme o mas o que anda em caminhos tortuosos, esse o despreza.
3 Toktok bilong man i no gat gutpela tingting i soim ol manmeri olsem, em i laik litimapim nem bilong em yet. Tasol toktok bilong man i gat gutpela tingting i save helpim em yet, na em i stap gut.
3 Na boca do tolo está a vara para a sua própria soberba, mas os lábios dos sábios os protegerão.
4 Sapos i no gat bulmakau bilong brukim graun, haus kaikai bai i stap nating. Tasol sapos i gat bulmakau, bai i gat planti kaikai long gaden.
4 Quando não há bois, o celeiro fica vazio, mas pela força do boi há abundância de colheitas.
5 Sapos witnes em i man bilong tok tru, orait em i save autim stretpela tok tasol long kot. Tasol sapos em i man bilong giaman, orait olgeta tok bilong en i no stret.
5 A testemunha verdadeira não mente, mas a testemunha falsa despeja mentiras.
6 Sapos ol bikhetman i laik kisim gutpela tingting, bai ol i no inap. Tasol sapos tingting bilong man i gutpela, em bai i no inap hatwok long kisim gutpela save.
6 O zombador procura a sabedoria e não a encontra, mas o sábio adquire o conhecimento com facilidade.
7 Yu mas i stap longwe long ol man i no gat gutpela tingting. Ol i no inap givim gutpela tingting long yu.
7 Fuja da presença do insensato, porque nele você não encontrará palavras de conhecimento.
8 Man i gat gutpela tingting i save tingting gut long wokabaut bilong en. Tasol ol man i no gat gutpela tingting, ol i save giamanim ol yet, long wanem, tingting bilong ol i kranki.
8 A sabedoria do prudente é entender o seu próprio caminho, mas a insensatez dos tolos é enganadora.
9 Ol man i no gat gutpela tingting, ol i save wanbel long mekim wanpela pasin tasol, em pasin bilong sin. Tasol ol stretpela man i save mekim gutpela pasin long ol yet, na ol i stap wanbel.
9 Os insensatos zombam do pecado, mas entre os retos há boa vontade.
10 Man i save long bel hevi bilong em yet, na em i save long bel bilong em yet i amamas. Tasol em i no inap kamapim long ol arapela man.
10 O coração conhece a sua própria amargura, e da alegria que ele sente os estranhos não poderão participar.
11 Lain famili bilong man nogut bai i bagarap na pinis olgeta. Tasol lain bilong stretpela man bai i kamap strong moa yet.
11 A casa dos ímpios será destruída, mas a tenda dos retos florescerá.
12 Sampela man i save ting, pasin bilong ol i gutpela na ol i bihainim gutpela rot. Tasol nogat. Ol i mekim i go i go, na bihain bai ol i dai.
12 Há caminho que ao ser humano parece direito, mas o fim dele é caminho de morte.
13 Maski yumi lap, bel hevi i no inap lusim yumi. Na taim amamas i pinis, bel hevi i stap yet.
13 Até no riso o coração pode ter dor, e o fim da alegria pode ser a tristeza.
14 Ol man nogut i save amamas long pasin nogut ol i save mekim. Tasol ol gutpela man i save amamas tru long gutpela pasin bilong ol yet.
14 O infiel de coração sofre as consequências dos seus próprios caminhos, mas quem é de bem é recompensado pelo seu próprio proceder.
15 Ol man i gat liklik save tasol, ol i save bilipim olgeta kain tok. Tasol man i gat gutpela tingting, em i save was gut long ol pasin em i mekim.
15 O ingênuo dá crédito a tudo o que se diz, mas o prudente reflete antes de dar um passo.
16 Man i gat gutpela tingting i save lukaut gut na abrusim olkain trabel. Tasol man i no gat gutpela tingting, em i ting em inap mekim olgeta kain samting, na em i no wari long pasin bilong en.
16 O sábio é cauteloso e se desvia do mal, mas o tolo é afoito e se dá por seguro.
17 Ol man bilong belhat kwik i save mekim longlong pasin. Na ol manmeri i no laikim tru man i tingting oltaim long inapim laik bilong em yet.
17 Quem logo se irrita comete loucuras, e aquele que tem más intenções será odiado.
18 Pasin bilong ol man i gat liklik save, i save kamap olsem pasin bilong ol longlong man. Tasol save bilong ol man i gat gutpela tingting i olsem gutpela bilas long het bilong ol.
18 Os ingênuos herdam a tolice, mas os prudentes se coroam de conhecimento.
19 Ol man bilong mekim pasin nogut bai i stap aninit long ol stretpela man na askim ol long marimari na helpim ol.
19 Os maus se inclinarão diante dos bons, e os ímpios farão súplicas junto às portas do justo.
20 Ol man i no save laikim man i sot long ol samting, maski em i wantok bilong ol. Tasol ol maniman i gat planti pren.
20 O pobre é odiado até pelo seu vizinho, mas o rico tem muitos amigos.
21 Man i save rabisim arapela man, em i man bilong sin stret. Tasol man i save marimari long man i sot long ol samting, em i ken amamas.
21 Quem despreza o seu vizinho peca, mas o que se compadece dos pobres é feliz.
22 Ol man i tingting long mekim pasin nogut, tingting bilong ol bai i go kranki tru. Tasol ol man i save laikim man i tingting long mekim gutpela pasin, na ol i bel tru long em.
22 Por acaso não se afastam do caminho os que planejam o mal? Mas haverá amor e fidelidade para os que planejam o bem.
23 Sapos yu wok hat, orait bai yu kisim gutpela pe. Tasol sapos yu sindaun nating na toktok tasol, bai yu stap rabis.
23 Em todo trabalho há proveito; meras palavras, porém, levam à penúria.
24 Mani samting bilong ol man i gat gutpela tingting, em i olsem as bilong biknem bilong ol. Tasol ol man i no gat gutpela tingting, ol i gat longlong pasin tasol.
24 Para os sábios a riqueza é coroa, mas a tolice dos insensatos não passa de tolice.
25 Sapos witnes i tok stret long kot, orait kot i no ken tok long kilim man i no bin mekim rong. Tasol sapos witnes i no tok stret, orait em i man bilong giaman.
25 A testemunha verdadeira salva vidas, mas quem profere mentiras é enganador.
26 Sapos man i aninit long Bikpela, em bai i sanap strong na i no ken pret long wanpela samting, na ol pikinini bilong en tu bai i stap gut.
26 Quem teme ao Senhor tem forte amparo, e isso é refúgio para os seus filhos.
27 Pasin bilong aninit long Bikpela i olsem wara bilong givim laip. Dispela pasin em inap long helpim man long abrusim ol samting i laik bagarapim em.
27 O temor do Senhor é fonte de vida para evitar os laços da morte.
28 Sapos king i bosim planti manmeri, orait ol man bai i givim biknem long em. Tasol sapos king i bosim liklik lain tru, orait em bai i kamap olsem man nating tasol.
28 Na multidão do povo está a glória do rei, mas na falta de povo está a ruína do príncipe.
29 Man i no save belhat kwik, em i gat gutpela tingting. Tasol man bilong belhat i mekim olsem em i ting longlong pasin i nambawan.
29 Quem tarda em irar-se é grande em entendimento, mas o que facilmente perde a calma faz um elogio à loucura.
30 Sapos man i stap bel isi, orait bodi bilong en bai i stap gut. Tasol sapos man i mangal na bel nogut oltaim long ol arapela man, dispela pasin i olsem sik nogut i wok long bagarapim ol bun bilong en.
30 O ânimo sereno é a vida do corpo, mas a inveja é a podridão dos ossos.
31 God i bin wokim olgeta man, olsem na sapos wanpela man i daunim ol rabisman, em i rabisim God. Tasol pasin bilong mekim gut long ol rabisman, em i pasin bilong givim biknem long God.
31 Quem oprime o pobre insulta aquele que o criou, mas o que se compadece do necessitado honra a Deus.
32 Ol man nogut i save bagarapim ol yet long pasin nogut bilong ol. Tasol ol stretpela man i no save wari long wanpela samting. Maski taim bilong dai i kamap, bilip bilong ol i stap strong yet.
32 O ímpio é derrubado pela sua maldade, mas o justo, até na morte tem esperança.
33 Ol man i no gat gutpela tingting, ol i save, gutpela tingting na save i stap bilong ol i ken kisim. Tasol gutpela tingting na save i stap oltaim wantaim ol man i gat gutpela tingting.
33 No coração do prudente repousa a sabedoria, mas o que há no interior dos tolos logo se manifesta.
34 Sapos ol manmeri i bihainim stretpela pasin, bai kantri i gat biknem. Tasol sapos ol i mekim sin, bai ol i sem moa yet.
34 A justiça é a glória da nação, mas o pecado é a vergonha dos povos.
35 King i save amamas long ol wokman i mekim gutpela wok. Tasol sapos ol wokman i mekim wok nogut, na ol i mekim king i sem, orait bai king i belhat moa yet long ol.
35 O servo prudente recebe o favor do rei, mas o que causa vergonha é objeto do seu furor.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Provérbios 14, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.