Daniel 6

Buk Baibel long Tok Pisin (TPI) vs BKJ

Sair da comparação
1 Darius i kamap king pinis, orait em i makim 120 ofisa bilong bosim ol distrik bilong kantri bilong en.
1 Dario achou por bem colocar sobre o reino cento e vinte príncipes, os quais deveriam estar sobre todo o reino;
2 Na em i makim Daniel wantaim tupela arapela man bilong bosim ol dispela ofisa na bilong bosim ol wok bilong king.
2 e sobre estes três presidentes, dos quais Daniel era primeiro, para que os príncipes pudessem prestar-lhes contas, e o rei não tivesse nenhum dano.
3 King i lukim wok bilong Daniel i gutpela tumas na i winim wok bilong ol ofisa na bilong tupela wanwok bilong en. Olsem na king i ting long makim em long kamap namba wan ofisa bilong kantri.
3 Então este Daniel era o preferido sobre os presidentes e príncipes, porque havia nele um espírito excelente, e o rei pensou em colocá-lo sobre todo o reino.
4 Ol arapela ofisa na tupela wanwok i no laikim dispela tingting. Olsem na ol i traim painim sampela rong long wok bilong Daniel, bilong ol i ken kotim em. Tasol ol i no lukim wanpela rong, long wanem, Daniel em i stretpela man na wok bilong en i gutpela tasol. Em i no save giaman o mekim wanpela pasin i no stret.
4 Então os presidentes e os príncipes buscaram encontrar ocasião contra Daniel a respeito do reino, porém eles não puderam encontrar nenhuma ocasião, nem culpa, porquanto ele era fiel, e não se achou erro ou culpa nele.
5 Orait na ol i toktok long ol yet olsem, “Yumi no inap painim wanpela rong long wok bilong Daniel, bilong yumi ken kotim em. Yumi mas lukim pasin em i save mekim long bihainim ol lo bilong God bilong en, na ating bai yumi painim rot bilong kotim em.”
5 Então disseram estes homens: Nós não encontraremos qualquer ocasião contra este Daniel, exceto se procurarmos contra ele algo concernente à lei do seu Deus.
6 Olsem na ol i go lukim king na ol i tokim em olsem, “King Darius, yu ken i stap gut oltaim.
6 Então estes presidentes e príncipes reuniram-se junto ao rei, e assim disseram-lhe: Rei Dario, vive para sempre.
7 Mipela olgeta ofisa i save mekim wok bilong yu long dispela kantri, mipela ol namba wan kiap na olgeta arapela ofisa, mipela i pasim tok pinis long yu ken mekim wanpela lo i strongpela tru. Mipela i laik bai yu tokim olgeta manmeri olsem, inap long 30 de ol i no ken prea long wanpela god o long wanpela man. Nogat. Ol i mas prea long yu tasol. Sapos wanpela man i brukim dispela lo, orait yu ken tromoi em i go daun long hul bilong ol laion.
7 Todos os presidentes do reino, os governadores e os príncipes, os conselheiros e os capitães, reuniram-se para estabelecer um estatuto real, e fazer um firme decreto, para que todo aquele que suplicar a qualquer Deus ou homem por trinta dias, exceto a ti, ó rei, seja lançado na cova dos leões.
8 Orait king, yu tokim ol man long raitim dispela lo long pepa na yu raitim nem bilong yu, bilong strongim dispela lo, na bai olgeta manmeri i mas bihainim. Dispela lo bai i kamap wanpela lo bilong yumi Midia na Persia, na i no gat wanpela man i ken senisim.”
8 Agora, ó rei, estabelece o decreto, e assina o escrito, para que não seja modificado, de acordo com a lei dos medos e persas, a qual não se altera.
9 Orait King Darius i tokim ol man long raitim dispela lo, na em i raitim nem bilong en long dispela pepa.
9 Portanto, o rei Dario assinou o escrito e o decreto.
10 Na taim Daniel i harim tok bilong dispela lo, em i kirap i go long haus bilong en. Na em i go long rum antap, na i brukim skru klostu long windo i lukluk i go long Jerusalem. Na em i beten long God olsem oltaim em i save mekim. Em i save beten tripela taim long wanpela de.
10 Então, quando Daniel soube que o escrito foi assinado, ele foi para sua casa e, com as suas janelas abertas em sua câmara que dava para Jerusalém, ele abaixou-se sobre os seus joelhos três vezes ao dia e orou, e deu graças perante o seu Deus, como costumava fazer antes.
11 Orait bihain ol dispela ofisa i laik kotim Daniel, ol i pasim tok na ol i go long haus bilong Daniel, na ol i lukim em i beten long God bilong en.
11 Então estes homens reuniram-se, e encontraram Daniel orando e fazendo súplicas perante o seu Deus.
12 Na ol i go long king na i tokim em olsem, “King, yu bin tok, inap long 30 de olgeta manmeri i mas beten long yu tasol. Na sapos ol i beten long wanpela god o long narapela man, bai yu tromoi ol i go daun long hul bilong ol laion.” Na king i tok, “Em i stret. Dispela lo i strongpela tru na i no inap senis, long wanem, em i lo bilong yumi Midia na Persia.”
12 Então eles se aproximaram, e falaram perante o rei a respeito do decreto real: Não assinaste tu um decreto para que todo homem que venha a fazer uma súplica a qualquer Deus ou homem, dentro de trinta dias, exceto a ti, ó rei, venha a ser lançado na cova dos leões? O rei respondeu, e disse: O assunto é verdadeiro, de acordo com a lei dos medos e persas, a qual não se altera.
13 Orait ol i tokim king olsem, “Daniel, dispela man bilong lain Juda, em i sakim tok bilong yu na em i no bihainim dispela lo yu bin putim. Oltaim em i save prea long God bilong en tripela taim long wanpela de.”
13 Então eles responderam, e disseram perante o rei: Aquele Daniel, o qual é dos filhos dos cativos de Judá, não considera a ti, ó rei, nem o decreto que assinaste, mas faz a sua oração três vezes ao dia.
14 King i harim dispela tok na em i bel hevi tru na i wok long painim wanpela rot bilong helpim Daniel. Em i tingting strong i go inap san i go daun long painim rot bilong helpim Daniel, tasol em i no tingting long wanpela rot.
14 Então o rei, quando ouviu estas palavras, ficou profundamente insatisfeito consigo mesmo, e propôs em seu coração livrar Daniel; e ele trabalhou até o pôr do sol para livrá-lo.
15 Long apinun ol ofisa i kam bek gen long king na i tokim em olsem, “King, yu save long pasin bilong yumi Midia na Persia. Sapos king i mekim wanpela lo, dispela lo bai i no inap senis.”
15 Então estes homens reuniram-se diante do rei, e disseram ao rei: Sabe, ó rei, que a lei dos medos e persas é que nenhum decreto, nem estatuto que o rei estabelece pode ser mudado.
16 Orait king i tokim ol man long kisim Daniel na tromoi em i go daun long hul bilong ol laion. Na em i tokim Daniel olsem, “Dispela God yu save bilip strong tru long em na lotu long em oltaim, em i ken helpim yu.”
16 Então o rei ordenou, e eles trouxeram Daniel e o lançaram dentro da cova dos leões. Então, o rei falou e disse a Daniel: O teu Deus, a quem tu continuamente serves, te livrará.
17 Ol i tromoi Daniel pinis, orait ol i kisim wanpela ston na pasim maus bilong hul. Na king wantaim ol ofisa i putim mak bilong ol long dispela ston, bilong tambuim ol man long ol i no ken mekim wanpela samting bilong helpim Daniel.
17 E uma pedra foi trazida, e colocada sobre a boca da cova; e o rei a selou com seu próprio sinete, e com o sinete de seus senhores, para que o propósito não se modificasse concernente a Daniel.
18 Bihain king i go bek long haus bilong en. Na long dispela nait em i no kaikai na em i no singautim ol man na meri i kam amamasim em. Na tu, em i no inap slip. Nogat tru.
18 Então o rei foi para o seu palácio, e passou a noite jejuando; nem foram trazidos os instrumentos de música perante ele, e apartou-se dele o seu sono.
19 Long moningtaim tru king i kirap na i wokabaut hariap i go long hul.
19 Então o rei levantou-se muito cedo pela manhã, e foi apressadamente até a cova dos leões.
20 Em i kamap pinis, orait em i bel hevi tru na i singaut olsem, “Daniel, yu wokman bilong God i stap oltaim, harim. Dispela God yu save bihainim na lotu oltaim long en, em i bin pasim maus bilong ol laion na ol i no kaikai yu, o nogat?”
20 E quando ele chegou à cova, gritou com uma voz angustiante por Daniel; e o rei falou, e disse a Daniel: Ó Daniel, servo do Deus vivo, o teu Deus, a quem tu continuamente serves, foi capaz de livrar-te dos leões?
21 Na Daniel i stap insait long hul na i bekim tok olsem, “King, yu ken i stap gut oltaim.
21 Então disse Daniel ao rei: Ó rei, vive para sempre.
22 God i bin salim ensel bilong en i kam na i pasim maus bilong ol laion na ol i no bagarapim mi. Em i save mi no gat rong na mi no mekim wanpela pasin nogut long yu. Olsem na em i lukautim mi.”God i no larim ol laion i bagarapim Daniel, long wanem, em i bin bilip tru long God.|alt="34" src="LO 75" size="span" ref="6.22-23"
22 O meu Deus enviou o seu anjo, e fechou a boca dos leões, para que não me ferissem; visto que, perante ele, encontrou-se inocência em mim, e também perante a ti, ó rei, não tenho feito mal algum.
23 King i amamas moa yet na i tokim ol man long pulim Daniel i kam antap. Ol i pulim em pinis na ol i lukim olsem em i no bin kisim wanpela bagarap, long wanem, em i bin bilip tru long God.
23 Então o rei ficou extremamente contente por ele, e ordenou para que eles erguessem Daniel para fora da cova. Então, Daniel foi erguido da cova, e nenhum tipo de ferimento encontrou-se nele, porque ele acreditou em seu Deus.
24 Orait king i tok na ol i kisim dispela ol man i bin kotim Daniel, na tromoi ol wantaim meri na pikinini bilong ol i go daun long hul bilong ol laion. Ol i no pundaun yet long graun na ol laion i kalap na holimpas ol na brukim nabaut ol bodi bilong ol.
24 E o rei ordenou, e trouxeram-lhe aqueles homens que tinham acusado Daniel, e foram lançados dentro da cova dos leões; eles, os seus filhos e as suas esposas; e os leões tiveram domínio sobre eles, e quebraram todos os seus ossos em pedaços antes que chegassem ao fundo da cova.
25 Na bihain King Darius i raitim pas na salim i go long ol manmeri bilong olgeta kantri na olgeta lain na olgeta tok ples. Em i tok olsem, “Yupela olgeta i ken i stap gut.
25 Então o rei Dario escreveu para todo povo, nações e línguas, que habitam em toda a terra: Paz vos seja multiplicada.
26 Yupela ol manmeri bilong kantri bilong mi, harim dispela tok bilong mi. Yupela olgeta i mas givim biknem long God bilong Daniel na yupela i mas aninit long dispela God. Dispela God i save stap oltaim. Em bai i stap king oltaim oltaim na strong bilong en i no inap pinis.
26 Eu estabeleço um decreto pelo qual em todo o domínio do meu reino, homens tremam e temam perante o Deus de Daniel; pois ele é o Deus vivo e imutável para sempre; e o seu reino não será destruído, e o seu domínio durará até o fim.
27 Em i save kisim bek ol manmeri long taim ol i laik bagarap. Na em i save mekim olkain bikpela na strongpela wok long heven na long graun. Dispela God i bin lukautim Daniel na ol laion i no bagarapim em.”
27 Ele livra e resgata, e ele opera sinais e maravilhas no céu e na terra, aquele que livrou Daniel do poder dos leões.
28 Na long taim Darius i stap king na long taim Sairus bilong Persia tu i stap king, Daniel i stap bikman tru.
28 Então este Daniel prosperou no reinado de Dario, e no reinado de Ciro, o persa.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Daniel 6, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.