Atos 9
Buk Baibel long Tok Pisin (TPI) vs NVI
1 Long dispela taim Sol i tok strong yet long bagarapim ol disaipel bilong Bikpela na kilim ol i dai. Olsem na em i go long hetpris,
1 Enquanto isso, Saulo ainda respirava ameaças de morte contra os discípulos do Senhor. Dirigindo-se ao sumo sacerdote,
2 na i askim hetpris long raitim ol pas long ol hetman bilong ol haus lotu bilong ol Juda i stap long taun Damaskus. Orait hetpris i raitim ol pas na em i givim long Sol. Ol pas i gat tok olsem, “Sapos Sol i lukim sampela man o sampela meri i bihainim rot bilong Jisas, orait em i ken kalabusim ol na bringim ol i kam long Jerusalem.”
2 pediu-lhe cartas para as sinagogas de Damasco, de maneira que, caso encontrasse ali homens ou mulheres que pertencessem ao Caminho, pudesse levá-los presos para Jerusalém.
3 Orait Sol i lusim Jerusalem na i go long Damaskus. Taim em i kamap klostu long Damaskus, na wantu wanpela lait bilong heven i kam daun long em. Dispela lait i strong tumas
3 Em sua viagem, quando se aproximava de Damasco, de repente brilhou ao seu redor uma luz vinda do céu.
4 na Sol i pundaun long graun. Na em i harim maus bilong wanpela man i tok olsem, “Sol, Sol, bilong wanem yu wok long bagarapim mi?”
4 Ele caiu por terra e ouviu uma voz que lhe dizia: "Saulo, Saulo, por que você me persegue? "
5 Na Sol i tok, “Bikpela, yu husat?” Na em i tok, “Mi Jisas, yu wok long bagarapim mi.“Bikpela, yu husat?”|alt="95" src="LN 120" size="span" ref="9.5"
5 Saulo perguntou: "Quem és tu, Senhor? " Ele respondeu: "Eu sou Jesus, a quem você persegue.
6 Tasol yu kirap na yu go insait long taun. Bihain bai wanpela man i tokim yu long ol samting yu mas mekim.”
6 Levante-se, entre na cidade; alguém lhe dirá o que você deve fazer".
7 Ol man i go wantaim Sol ol i kirap nogut, na ol i no gat toktok. Ol i harim maus bilong man i toktok, tasol ol i no lukim wanpela man.
7 Os homens que viajavam com Saulo pararam emudecidos; ouviam a voz mas não viam ninguém.
8 Orait Sol i kirap na i opim ai, tasol ai bilong en i tudak. Olsem na ol i holim han bilong en na kisim em i go insait long Damaskus.
8 Saulo levantou-se do chão e, abrindo os olhos, não conseguia ver nada. E eles o levaram pela mão até Damasco.
9 Em i stap tripela de, na ai bilong en i stap tudak tasol. Na em i no kaikai na i no dring.
9 Por três dias ele esteve cego, não comeu nem bebeu.
10 Wanpela disaipel bilong Jisas i stap long Damaskus, nem bilong en Ananaias. Na long driman Bikpela i kolim nem bilong en, “Ananaias.” Na em i tok, “Bikpela, mi stap.”
10 Em Damasco havia um discípulo chamado Ananias. O Senhor o chamou numa visão: "Ananias! " "Eis-me aqui, Senhor", respondeu ele.
11 Na Bikpela i tokim em olsem, “Yu kirap na yu go long dispela rot, nem bilong en Stretpela Rot. Long haus bilong Judas yu mas askim long wanpela man bilong taun Tarsus, nem bilong en Sol. Nau em i prea i stap.
11 O Senhor lhe disse: "Vá à casa de Judas, na rua chamada Direita, e pergunte por um homem de Tarso chamado Saulo. Ele está orando;
12 Ai bilong en i tudak, tasol long driman em i bin lukim wanpela man, nem bilong en Ananaias, i kam insait na i putim han antap long en, bilong mekim ai bilong en i lukluk gen.”
12 numa visão viu um homem chamado Ananias chegar e impor-lhe as mãos para que voltasse a ver".
13 Na Ananaias i bekim tok olsem, “Bikpela, mi harim planti man i toktok long dispela man, long olkain pasin nogut em i bin mekim long ol manmeri bilong yu long Jerusalem.
13 Respondeu Ananias: "Senhor, tenho ouvido muita coisa a respeito desse homem e de todo o mal que ele tem feito aos teus santos em Jerusalém.
14 Em i kisim tok orait long ol bikpris, bilong em i ken kalabusim ol manmeri bilong dispela ples ol i save lotu na prea long nem bilong yu.”
14 Ele chegou aqui com autorização dos chefes dos sacerdotes para prender todos os que invocam o teu nome".
15 Tasol Bikpela i tokim em olsem, “Yu go. Nau dispela man em i kamap wokman bilong mi. Mi makim em pinis long i go long ol arapela lain manmeri na long ol king, na long ol Israel tu, na autim nem bilong mi long ol.
15 Mas o Senhor disse a Ananias: "Vá! Este homem é meu instrumento escolhido para levar o meu nome perante os gentios e seus reis, e perante o povo de Israel.
16 Bai mi soim em olkain pen na hevi em i mas karim long taim em i autim nem bilong mi.”
16 Mostrarei a ele o quanto deve sofrer pelo meu nome".
17 Orait Ananaias i go. Em i go insait long haus, na i putim han antap long Sol na i tokim em olsem, “Brata Sol, Bikpela Jisas i bin kamap long yu long rot, na nau em i salim mi i kam long yu, bilong yu ken lukluk gen na Holi Spirit i ken pulap long yu.”
17 Então Ananias foi, entrou na casa, impôs as mãos sobre Saulo e disse: "Irmão Saulo, o Senhor Jesus, que lhe apareceu no caminho por onde você vinha, enviou-me para que você volte a ver e seja cheio do Espírito Santo".
18 Ananaias i tok pinis, orait wantu samting olsem grile i stap long ai bilong Sol i lusim ai na i pundaun na em inap lukluk gen. Na em i kirap na i kisim baptais.
18 Imediatamente, algo como escamas caiu dos olhos de Saulo e ele passou a ver novamente. Levantando-se, foi batizado
19 Na bihain Sol i kaikai na i kamap strong gen.
19 e, depois de comer, recuperou as forças. Saulo passou vários dias com os discípulos em Damasco.
20 Na bihain em i go stret long ol haus lotu bilong ol Juda, na em i autim tok olsem, “Jisas em i Pikinini Bilong God.”
20 Logo começou a pregar nas sinagogas que Jesus é o Filho de Deus.
21 Olgeta man i harim tok bilong Sol, ol i kirap nogut. Na ol i tok olsem, “Em dispela man tasol i bin bagarapim ol manmeri i save lotu na prea long nem bilong Jisas. Em i mekim olsem long Jerusalem, na nau em i kam hia bilong kalabusim ol na bringim ol i go long ol bikpris.”
21 Todos os que o ouviam ficavam perplexos e perguntavam: "Não é ele o homem que procurava destruir em Jerusalém aqueles que invocam este nome? E não veio para cá justamente para levá-los presos aos chefes dos sacerdotes? "
22 Tasol strong bilong Sol i kamap bikpela moa, na em i tok klia gut tru long ol Juda i stap long Damaskus olsem, “Jisas em dispela man God i makim bilong kisim bek ol manmeri bilong en.” Ol Juda i harim ol toktok bilong Sol na ol i kirap nogut na ol i no mekim wanpela tok bilong daunim em.
22 Todavia, Saulo se fortalecia cada vez mais e confundia os judeus que viviam em Damasco, demonstrando que Jesus é o Cristo.
23 Planti de i go pinis, na ol Juda i kibung na ol i pasim tok long kilim Sol i dai.
23 Decorridos muitos dias, os judeus decidiram de comum acordo matá-lo,
24 Na Sol i harim tok long dispela samting ol i laik mekim. Orait ol Juda i was long olgeta dua bilong taun long san na long nait tu, bilong kilim em i dai.
24 mas Saulo ficou sabendo do plano deles. Dia e noite eles vigiavam as portas da cidade a fim de matá-lo.
25 Tasol ol disaipel bilong Sol i kisim em long nait na ol i bringim em i go antap long bikpela banis i raunim taun. Na ol i tokim em long sindaun long wanpela bikpela basket, na ol i slekim basket i go daun long ausait bilong taun.
25 Mas os seus discípulos o levaram de noite e o fizeram descer num cesto, através de uma abertura na muralha.
26 Bihain Sol i go long Jerusalem, na em i laik bung wantaim ol disaipel. Tasol olgeta ol i pret long em, na ol i no bilip olsem em i bin kamap disaipel.
26 Quando chegou a Jerusalém, tentou reunir-se aos discípulos, mas todos estavam com medo dele, não acreditando que fosse realmente um discípulo.
27 Tasol Barnabas i kisim Sol na i bringim em i go long ol aposel. Em i stori long ol long Sol i bin lukim Bikpela long rot, na Bikpela i givim toktok long em. Na Barnabas i stori tu long Sol i bin tokaut strong long nem bilong Jisas long Damaskus.
27 Então Barnabé o levou aos apóstolos e lhes contou como, no caminho, Saulo vira o Senhor, que lhe falara, e como em Damasco ele havia pregado corajosamente em nome de Jesus.
28 Olsem na Sol i stap wantaim ol long Jerusalem na em i raun wantaim ol. Em i no pret, na em i wok strong long tokaut long nem bilong Bikpela.
28 Assim, Saulo ficou com eles, e andava com liberdade em Jerusalém, pregando corajosamente em nome do Senhor.
29 Em i wok long toktok wantaim ol Juda i save tok Grik, na em i pait long toktok wantaim ol. Tasol ol i wok long painim rot bilong kilim em i dai.
29 Falava e discutia com os judeus de fala grega, mas estes tentavam matá-lo.
30 Taim ol brata i save long dispela, ol i bringim Sol i go daun long taun Sisaria, na ol i salim em i go long taun Tarsus.
30 Sabendo disso, os irmãos o levaram para Cesaréia e o enviaram para Tarso.
31 Olsem na long olgeta hap bilong Judia na Galili na Samaria ol manmeri bilong sios, ol i stap gut. Ol arapela man i no mekim nogut long ol, na sios i kamap strong. Ol i bihainim pasin bilong aninit long Bikpela, na Holi Spirit i strongim bel bilong ol. Na planti manmeri i kam insait long sios.
31 A igreja passava por um período de paz em toda a Judéia, Galiléia e Samaria. Ela se edificava e, encorajada pelo Espírito Santo, crescia em número, vivendo no temor do Senhor.
32 Pita i wokabaut i go long olgeta hap, na em i go daun long taun Lida tu na i stap wantaim ol manmeri bilong God long Lida.
32 Viajando por toda parte, Pedro foi visitar os santos que viviam em Lida.
33 Long dispela ples em i lukim wanpela man, nem bilong en Ainias. Olgeta bun bilong en i dai, na em i bin slip i stap long bet tasol inap long 8-pela yia.
33 Ali encontrou um paralítico chamado Enéias, que estava acamado fazia oito anos.
34 Na Pita i tokim em olsem, “Ainias, nau Jisas Krais i mekim yu i kamap orait gen. Yu kirap na stretim bet bilong yu.” Orait em i kirap kwiktaim.
34 Disse-lhe Pedro: "Enéias, Jesus Cristo vai curá-lo! Levante-se e arrume a sua cama". Ele se levantou imediatamente.
35 Na olgeta man bilong taun Lida na bilong stretpela hap graun bilong Saron, ol i lukim Ainias i kamap orait gen, na ol i tanim bel i go long Bikpela.
35 Todos os que viviam em Lida e Sarona o viram e se converteram ao Senhor.
36 Long Jopa wanpela disaipel meri i stap, nem bilong en Tabita. Long tok Grik ol i kolim Dorkas. Oltaim em i save mekim ol gutpela pasin na em i save helpim ol manmeri i sot long ol samting.
36 Em Jope havia uma discípula chamada Tabita, que em grego é Dorcas, que se dedicava a praticar boas obras e dar esmolas.
37 Long dispela taim em i kisim sik na i dai. Na ol i wasim bodi bilong en na putim em long wanpela rum antap.
37 Naqueles dias ela ficou doente e morreu, e seu corpo foi lavado e colocado num quarto do andar superior.
38 Taun Lida i stap klostu long Jopa, na ol disaipel i bin harim tok olsem Pita i stap long Lida. Olsem na ol i salim tupela man i go bringim tok long en olsem, “Plis, yu kam hariap long mipela. Yu no ken wet.”
38 Lida ficava perto de Jope, e quando os discípulos ouviram falar que Pedro estava em Lida, mandaram-lhe dois homens dizer-lhe: "Não se demore em vir até nós".
39 Orait Pita i kirap i go wantaim tupela. Em i go kamap, na ol i bringim em i go long dispela rum antap. Olgeta meri, man bilong ol i dai pinis, ol i kam sanap klostu long Pita na ol i krai i stap. Ol i soim em olgeta klos na saket samting Tabita i bin wokim, taim em i stap yet wantaim ol.
39 Pedro foi com eles e, quando chegou, foi levado para o quarto do andar superior. Todas as viúvas o rodearam, chorando e mostrando-lhe os vestidos e outras roupas que Dorcas tinha feito quando ainda estava com elas.
40 Na Pita i rausim olgeta manmeri i go ausait, na em i brukim skru na i mekim prea. Na em i tanim pes i go long bodi bilong meri na i tok, “Tabita, yu kirap.” Orait meri i opim ai bilong en, na i lukim Pita, na i kirap sindaun.
40 Pedro mandou que todos saíssem do quarto; depois, ajoelhou-se e orou. Voltando-se para a mulher morta, disse: "Tabita, levante-se". Ela abriu os olhos e, vendo Pedro, sentou-se.
41 Orait Pita i holim han bilong en na i kirapim em, na em i sanap. Na Pita i singautim ol manmeri bilong God, wantaim ol meri, man bilong ol i dai pinis, na em i soim ol olsem Tabita i stap laip.
41 Tomando-a pela mão, ajudou-a a pôr-se de pé. Então, chamando os santos e as viúvas, apresentou-a viva.
42 Tok bilong dispela samting Pita i mekim i go nabaut long olgeta hap bilong taun Jopa, na ol manmeri i harim. Na planti ol i bilip long Bikpela.
42 Este fato se tornou conhecido em toda a cidade de Jope, e muitos creram no Senhor.
43 Na Pita i stap planti de long Jopa. Em i stap wantaim wanpela man nem bilong en Saimon. Dispela man i save kisim ol skin bilong bulmakau samting na redim bilong ol arapela kain wok.
43 Pedro ficou em Jope durante algum tempo, com um curtidor de couro chamado Simão.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Atos 9, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.