2 Samuel 1
Buk Baibel long Tok Pisin (TPI) vs NAA
1 Devit wantaim ol lain soldia bilong en i go pait long ol Amalek. Ol i winim ol Amalek pinis, orait ol i kam bek long taun Siklak na ol i stap tupela de. Long dispela taim King Sol i dai pinis, tasol Devit i no save yet.
1 Depois da morte de Saul, quando Davi tinha voltado de derrotar os amalequitas e já estava dois dias em Ziclague,
2 Na long de namba 3 wanpela yangpela man i kamap long Siklak. Em i bin brukim klos bilong en na putim graun malumalum long het bilong en bilong soim sori bilong en. Em i go long Devit na brukim skru na putim pes i go daun long graun, bilong givim biknem long Devit. Dispela man i bin lusim kem bilong Sol na i kam.
2 aconteceu que, no terceiro dia, veio do arraial de Saul um homem com as roupas rasgadas e terra sobre a cabeça. Ao chegar diante de Davi, ele se inclinou, prostrando-se em terra.
3 Na Devit i askim em olsem, “Yu kam long wanem hap?” Orait yangpela man i tok, “Ol birua i bagarapim ol Israel, na mi lusim kem na ranawe i kam long yu.”
3 Davi lhe perguntou: — De onde você vem? Ele respondeu: — Fugi do arraial de Israel.
4 Na Devit i askim em, “Mi laik bai yu tokim mi long ol samting i bin kamap long pait.” Na yangpela man i tok olsem, “Ol soldia bilong Israel i ranawe long pait na ol Filistia i kilim i dai planti man bilong ol. Na King Sol wantaim pikinini bilong en Jonatan, tupela tu i dai.”
4 Então Davi disse: — Como foi isso? Conte-me o que aconteceu. O moço respondeu: — O povo fugiu da batalha, e muitos foram mortos. Saul e seu filho Jônatas também morreram.
5 Orait na Devit i askim em, “Olsem wanem na yu save Sol na Jonatan i dai pinis?”
5 Davi perguntou ao moço que lhe trazia as notícias: — Como você sabe que Saul e Jônatas, seu filho, estão mortos?
6 Na dispela yangpela man i tok, “Mi stap long maunten Gilboa na mi lukim Sol i sanapim spia bilong en long graun na em i wok long holim dispela spia bilong strongim em yet long sanap. Na tu mi lukim ol birua i wok long i go klostu long Sol, em ol soldia bilong karis na ol soldia i save sindaun long ol hos.
6 Então o moço portador das notícias disse: — Cheguei, por acaso, ao monte Gilboa, e eis que Saul estava apoiado sobre a sua lança. E os carros de guerra e a cavalaria se aproximavam dele.
7 Na Sol i tanim na i lukim mi na i singautim mi. Na mi tok, ‘Yes, bikman.’
7 Olhando ele para trás, me viu e me chamou. Eu disse: “Eis-me aqui.”
8 Na em i askim mi olsem, ‘Yu bilong wanem hap?’ Na mi tok, ‘Mi wanpela Amalek.’
8 Ele me perguntou: “Quem é você?” Eu respondi: “Eu sou amalequita.”
9 Orait na em i tokim mi olsem, ‘Ol birua i bin bagarapim mi nogut na klostu mi dai nau. Yu kam kwik na pinisim mi.’
9 Então ele me disse: “Venha aqui e me mate, pois me sinto vencido de cãibra, embora ainda esteja bem lúcido.”
10 Mi harim tok bilong em pinis, orait mi go klostu long em na kilim em i dai, long wanem, mi save pinis, sapos em i lusim han long spia na em i pundaun long graun, bai em i dai stret. Em i dai pinis, orait mi kisim hat king long het bilong em na mi kisim paspas long han bilong em na mi bringim i kam. Bikman, em hia ol dispela samting mi laik givim long yu.”
10 Então me aproximei dele e o matei, porque eu sabia que ele não viveria depois de ter caído. Peguei a coroa que ele tinha na cabeça e o bracelete e os trouxe aqui ao meu senhor.
11 Devit i harim dispela tok na em i bel hevi tru na i brukim klos bilong en. Na ol lain soldia bilong en, ol tu i mekim wankain pasin.
11 Então Davi rasgou as suas próprias roupas, e todos os homens que estavam com ele fizeram o mesmo.
12 Ol i tingting long Sol na Jonatan na long ol arapela Israel, em ol manmeri bilong Bikpela, na ol i krai sori long ol na ol i tambu long kaikai inap taim san i go daun. Long wanem, planti man i bin dai long dispela pait.
12 Prantearam, choraram e jejuaram até a tarde por Saul, por Jônatas, seu filho, pelo povo do Senhor e pela casa de Israel, porque tinham caído à espada.
13 Na Devit i askim dispela yangpela man olsem, “Yu bilong wanem ples?” Na em i tok, “Mi wanpela Amalek, tasol bipo yet papa bilong mi i bin lusim graun bilong ol Amalek na i kam sindaun long kantri Israel.”
13 Então Davi perguntou ao moço portador das notícias: — De onde você é? Ele respondeu: — Sou filho de um homem estrangeiro, amalequita.
14 Orait Devit i askim em gen, “Olsem wanem? Yu no bin pret liklik long kilim dispela king, Bikpela i bin makim, a?”
14 Davi lhe disse: — Como você não temeu estender a mão para matar o ungido do
15 Na Devit i singautim wanpela soldia bilong en i kam, na i tokim em olsem, “Kilim dispela man i dai.” Orait na soldia bilong Devit i katim dispela man long bainat na dispela man i dai.
15 Então Davi chamou um dos moços e lhe disse: — Vá até lá e mate-o. Ele foi e o matou,
16 Na Devit i lukluk long bodi bilong dispela Amalek na i tok, “Asua bilong yu yet, na yu dai. Yu yet yu bin tokaut pinis olsem yu bin kilim i dai dispela king Bikpela i bin makim.”
16 enquanto Davi dizia: — O seu sangue caia sobre a sua cabeça, porque a sua própria boca testificou contra você, dizendo: “Matei o ungido do
17 Devit i mekim dispela song bilong sori long Sol na long Jonatan, pikinini bilong Sol.
17 Davi pranteou Saul e seu filho Jônatas com esta lamentação.
18 Na Devit i givim oda bai ol manmeri bilong Juda i mas lainim dispela song. Nem bilong dispela song em Song Bilong Banara. Na ol i bin raitim long Buk Bilong Ol Stretpela Man. Devit i mekim dispela song olsem,
18 E ele ordenou que se ensinasse aos filhos de Judá o Hino ao Arco, que está escrito no Livro dos Justos.
19 “Ol nambawan man
19 A sua glória, ó Israel, foi morta sobre os seus montes! Como caíram os valentes!
20 Yupela i no ken tokaut
20 Não anunciem isso em Gate, nem o publiquem nas ruas de Asquelom, para que não se alegrem as filhas dos filisteus, nem saltem de contentamento as filhas dos incircuncisos.
21 “Ol strongpela soldia bilong yumi
21 Montes de Gilboa, que sobre vocês não caia nem orvalho, nem chuva, nem haja aí campos que produzam ofertas, pois neles foi profanado o escudo dos valentes, o escudo de Saul, que nunca mais será ungido com óleo.
22 “Banara bilong Jonatan
22 Sem sangue dos feridos, sem gordura dos valentes, nunca se recolheu o arco de Jônatas, nem voltou vazia a espada de Saul.
23 Ol manmeri i save laikim
23 Saul e Jônatas, queridos e amáveis, nem na vida nem na morte se separaram! Eram mais ligeiros do que as águias, mais fortes do que os leões.
24 “Yupela ol meri Israel,
24 Filhas de Israel, chorem por Saul! Ele as vestia de rico escarlate, e enfeitava com ouro as roupas de vocês.
25 “Ol strongpela soldia
25 Como caíram os valentes no meio da batalha! Jônatas sobre os montes foi morto!
26 Mi sori tru long yu, Jonatan,
26 Estou angustiado por sua causa, meu irmão Jônatas; você era amabilíssimo para comigo! Excepcional era o seu amor, ultrapassando o amor de mulheres.
27 Ol strongpela soldia
27 Como caíram os valentes, e pereceram as armas de guerra!
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar 2 Samuel 1, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.