1 Načelniku godbe, psalm Davidov, pesem.
2 Tebi gré gotova hvala, o Bog, ki si na Sijonu, in tebi je opravljati obljubo.
3 O ki slušaš molitev, noter do tebe pride vse meso.
4 Premagale so me bile hudobije, grehe naše tí opiraš.
5 Blagor mu, kogar izvoliš in pripuščaš, da bode prebival v vežah tvojih: sitimo se z dobroto hiše tvoje, sè svetimi rečmi tvojega svetišča.
6 Čestitljive reči nam govoriš v pravici, o Bog blaginje naše; zaupanje vseh dalnjih pokrajin zemlje in morja.
7 Gore utrjuješ v kreposti svoji, z močjo opasan.
8 Šum morja strahuješ, šum vodá njegovih, in narodov hrup;
9 Ki delaš, da prepevajo jutranje vzhode in večerne prebivalci pokrajin, boječ se znamenj tvojih.
10 Obiskuješ to zemljo in je želiš, močno jo bogatiš; s potokom Božjim polnim vodé; pripravljaš njih žito, ko si jo tako obdelal.
11 Razore njene namakaš, brazde njene poravnavaš; z deževjem jo raztapljaš, kal njeno blagoslavljaš.
12 Venčaš dobrote svoje leto, in sledovi tvoji kapljajo maščobo.
13 Kapljajo v ograje puščave in z radostjo se ogrinjajo griči.
14 Pašniki se odevajo s čedami, in doline se pokrivajo s pšenico; ukajoč delajo in tudi pojó.