1 KAKOR jelen vzdihuje in hrepeni po potokih voda, tako jaz vzdihujem in hrepenim po Tebi, o Bog.
2 Moj notranji jaz žeja po Bogu, po živem Bogu. Kdaj bom prišel in zagledal Božji obraz?
3 Solze so mi bile hrana podnevi in ponoči, medtem ko mi ljudje ves dan govorijo: "Kje je tvoj Bog?"
4 Teh stvari se [vneto] spominjam in se izlivam znotraj sebe: kako sem počasi šel pred množico in jih vodil v povorki do Božje hiše, [kakor vodja glasbenikov pred svojim zborom, ki časovno določa stopinje po zvoku glasbe in petju pesmi], z glasom vpitja in hvalnice množice, ki praznuje.
5 Zakaj si potrt, o moj notranji jaz? In zakaj bi vzdihoval nad menoj in bil nemiren znotraj mene? Upaj v Boga in v pričakovanju čakaj Nanj, kajti še vedno bom hvalil Njega, mojega pomočnika in mojega Boga.
6 O moj Bog, moje življenje je potrto nad menoj [in breme se mi zdi težje, kakor lahko prenesem]; zato se Te bom [iskreno] spominjal iz dežele [reke] Jordan in [vrhov gore] Hermon, iz majhne gore Micár.
7 [Rjoveče] brezno kliče [rjovečemu] breznu ob grmenju Tvojih vodnih nalivov; vse Tvoje butanje valov in Tvoji valeči se valovi so šli čezme.
8 Kljub temu bo Gospod zaukazal Svoji ljubeči-skrbnosti podnevi, in ponoči bo Njegova pesem z menoj, molitev k Bogu mojega življenja.
9 Rekel bom Bogu, svoji skali: "Zakaj si me Ti pozabil? Zakaj hodim tarnajoč zaradi tlačenja sovražnika?"
10 Kakor z mečem, [ki zadeva] moje kosti, se mi moji sovražniki posmehujejo in mi očitajo, medtem ko mi nenehno govorijo: "Kje je tvoj Bog?"
11 Zakaj si potrt, o moj notranji jaz? In zakaj bi vzdihoval nad menoj in bil nemiren v meni? Upaj v Boga in v pričakovanju čakaj Nanj, kajti kljub temu bom hvalil Njega, ki je pomoč mojega obličja in moj Bog.