Jó 24
SloKJV: Slovenian translation of Holy Bible King James Version (1769) (SM_SLOKJV) vs VC
1 Zakaj, videč, da časi niso skriti pred Vsemogočnim, tisti, ki ga ne poznajo, vidijo njegove dni?
1 Por que não reserva tempos para si o Todo-poderoso? E por que ignoram seus dias os que lhe são fiéis?
2 Nekateri odstranjujejo mejnike, na silo odvedejo trope in se hranijo z njimi.
2 Os maus mudam as divisas das terras, e fazem pastar o rebanho que roubaram.
3 Odvedli so osla osirotelemu, vdovinega vola so vzeli za jamstvo.
3 Empurram diante de si o jumento do órfão, e tomam em penhor o boi da viúva.
4 Pomoči potrebnega odvrnejo iz poti. Revni na zemlji se skupaj skrivajo.
4 Afastam os pobres do caminho, todos os miseráveis da região precisam esconder-se.
5 Glej, kakor divji osli v puščavi gredo naprej k svojemu delu; ob zori se dvigajo za plenom. Divjina zanje in za njihove otroke obrodi hrano.
5 Como os asnos no deserto, saem para o trabalho, à procura do que comer, à procura do pão para seus filhos.
6 Žanjejo vsak svoje žito na polju, in zbirajo trgatev zlobnih.
6 Ceifam a forragem num campo, vindimam a vinha do ímpio.
7 Nagim povzročajo, da prenočujejo brez oblačil, da v mrazu nimajo nobenega pokrivala.
7 Passam a noite nus, sem roupa, sem cobertor contra o frio.
8 Mokri so od nalivov z gora in se oklepajo skale v želji po zatočišču.
8 São banhados pelas chuvas da montanha; sem abrigo, abraçam-se com as rochas.
9 Siroto trgajo od prsi in jemljejo jamstvo revnemu.
9 Arrancam o órfão do seio materno, tomam em penhor as crianças do pobre.
10 Povzročajo mu, da hodi nag, brez obleke in jemljejo snop pred lačnim,
10 Andam nus, despidos, esfomeados, carregam feixes.
11 ki dela olje znotraj njihovih zidov in mendra njihove vinske stiskalnice in trpi žejo.
11 Espremem o óleo nos celeiros, pisam os lagares, morrendo de sede.
12 Iz mesta stokajo ljudje in duša ranjenega vpije, vendar Bog nanje ne polaga nespametnosti.
12 Sobe da cidade o estertor dos moribundos, a alma dos feridos grita: Deus não ouve suas súplicas.
13 Oni so izmed tistih, ki se upirajo svetlobi. Ne poznajo njenih poti niti ne ostajajo na njenih stezah.
13 Outros são rebeldes à luz, não conhecem seus caminhos, não habitam em suas veredas.
14 Morilec vstaja s svetlobo, ubija uboge in pomoči potrebne in v noči je kakor tat.
14 O homicida levanta-se quando cai o dia, para matar o pobre e o indigente; o ladrão vagueia durante a noite.
15 Tudi oko zakonolomca čaka na mrak, rekoč: ›Nobeno oko me ne bo videlo‹ in skriva svoj obraz.
15 O adúltero espreita o crepúsculo: Ninguém me verá, diz ele, e põe um véu no rosto.
16 V temi kopljejo skozi hiše, ki so si jih označili podnevi; oni ne poznajo svetlobe.
16 Nas trevas, forçam as casas; escondem-se durante o dia; não conhecem a luz.
17 Kajti jutro jim je celo kakor senca smrti. Če jih kdo prepozna, so v strahotah smrtne sence.
17 Para eles, com efeito, a manhã é uma sombra espessa, pois estão acostumados aos terrores da noite.
18 Nagel je kakor vode. Njihov delež je preklet na zemlji. Ne gleda poti v vinograde.
18 Correm rapidamente à superfície das águas, sua herança é maldita na terra; já não tomarão o caminho das vinhas.
19 Suša in vročina použijeta snežne vode; tako grob tiste, ki so grešili.
19 Como a seca e o calor absorvem a água das neves, assim a região dos mortos engole os pecadores.
20 Maternica ga bo pozabila, ličinka se bo medéno hranila na njem. Ne bo se ga več spominjalo in zlobnost bo zlomljena kakor drevo.
20 O ventre que o gerou, esquece-o, os vermes fazem dele as suas delícias; ninguém mais se lembra dele.
21 Z jalovo, ki ne rojeva, postopa hudobno in ne dela dobrega vdovi.
21 A iniqüidade é quebrada como uma árvore. Maltratava a mulher estéril e sem filhos, não fazia o bem à viúva;
22 § S svojo močjo priteguje tudi mogočne. On vstaja in noben človek ni prepričan v življenje.
22 punha sua força a serviço dos poderosos. Levanta-se e já não pode mais contar com a vida.
23 Čeprav mu je dano, da bi bil na varnem, kjer počiva, so vendar njegove oči na njihovih poteh.
23 Ele lhes dá segurança e apoio, mas seus olhos vigiam seus caminhos.
24 Povišani so za malo časa, toda izginejo in so ponižani. Vzeti so iz poti kakor vsi drugi in odsekani kakor vrhovi žitnega klasja.
24 Levantam-se, subitamente já não existem; caem; como os outros, são arrebatados, são ceifados como cabeças de espigas.
25 Če ne bi bilo to sedaj tako, kdo me bo naredil za lažnivca in moj govor naredil brez vrednosti?«
25 Se assim não é, quem me desmentirá, quem reduzirá a nada as minhas palavras?
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Jó 24, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.