1 {Načelniku godbe; za Jedutuna. Psalm Davidov.} Samo Bogu tiho vdana je duša moja, od njega pride rešenje moje.
2 Samo on je skala moja in rešitev moja, grad visoki moj, ne omahnem mnogo.
3 Doklej se hočete zaganjati v moža? da ga poderete vi vsi kakor nagnjeno steno in omajano ograjo!
4 Posvetujejo se samo, kako bi ga z višave njegove pehnili; laž jim ugaja: z usti svojimi vsak blagoslavlja, znotraj v sebi pa preklinja. (Sela.)
5 Samo Bogu bodi tiho vdana, duša moja, zakaj od njega pride pričakovanje moje.
6 Samo on je skala moja in rešitev moja, grad moj visoki, ne omahnem.
7 Na Boga je oprta rešitev moja in slava moja; skalo moči svoje, pribežališče svoje imam v Bogu.
8 Zaupajte vanj vsak čas, o ljudstvo; pred njim izlijte srce svoje: Bog nam je pribežališče. (Sela.)
9 Le ničevost so preprosti ljudje, laž pa odlični možje; na tehtnico vkup položeni, poskočili bi nad ničevost.
10 Ne upajte v odiranje in plen naj vas ne dela ničemurnih; ako se množi bogastvo, ne navezujte nanje srca!
11 Enkrat je govoril Bog, dvakrat sem slišal: da Božja je moč
12 in tvoja, o Gospod, milost – zakaj ti povrneš vsakemu po delu njegovem.