1 Ne raduj se, o Izrael, da bi poskakoval kakor ljudstva; kajti nečistoval si, ko si se izneveril Bogu svojemu, ljubil si ljubovniško plačilo na vseh gumnih.
2 Gumno in tlačilnica jim ne dasta živeža in mošta jim bo zmanjkalo.
3 Ne bodo prebivali v deželi Gospodovi, temuč Efraim se povrne v Egipt, in nečiste jedi bodo jedli v Asiriji.
4 Ne bodo Gospodu darovali vina in njih klalne daritve mu ne bodo prijetne, bodo jim kakor kruh žalujočih; vsi, ki bodo od njih jedli, se onečistijo, kajti njih jed je zanje same, ne pride v hišo Gospodovo.
5 Kaj boste počeli v dan prazničnega zbora in v dan praznika Gospodovega?
6 Kajti glej, ko se preselijo zaradi razdejanja, jih zbere Egipt, Memf jih pokoplje; njih srebrne dragotine si prilasti kopriva, trnje bode v njih šatorih.
7 Prišli so dnevi obiskovanja, prišli so dnevi povračila; Izrael bo zvedel. Prorok je blazen, človek, ki ima duha, je zmešane pameti, zato ker je obila krivica tvoja in sovražnost tvoja velika.
8 Efraim gleda po razodetju zraven mojega Boga; na vseh prorokovih potih je ptičarjeva zanka, sovraštvo v hiši Boga njegovega.
9 Globoko so se popačili kakor v času Gibee. Bog se spomni njih krivice, kaznoval bo njih grehe.
10 Našel sem Izraela kakor grozdje v puščavi; videl sem očete vaše kakor prvino smokovega drevesa v zgodnji dobi njegovi. Oni pa so šli v Baal-peor in se posvetili sramoti in so postali gnusobni kakor tisti, katerega so ljubili.
11 Efraimova slava odleti kakor ptica. Ne bo poroda, ne noseče, ne spočetja;
12 in ko bi tudi zredili sinove svoje, storim vendar, da bodo brez otrok, da ne ostane moža; kajti gorje jim, kadar odstopim od njih!
13 Efraim je, kakor vidim, zasajen kakor Tir na lepem kraju; toda Efraim mora peljati otroke svoje ven k ubijalcu.
14 Daj jim, o Gospod – kaj jim hočeš dati? – daj jim nerodovitna telesa in suhe prsi!
15 Vsa njih hudobnost izvira v Gilgalu, tako da sem jih tam zasovražil. Zavoljo hudobnosti njih dejanj jih preženem iz hiše svoje; ne bom jih več ljubil; vsi njih poglavarji so odpadniki.
16 Efraim je udarjen: njih korenina se je posušila, sadu ne obrodé več; celo ko bi rodili, usmrtim ljubčke njih telesa.
17 Bog moj jih zavrže, ker ga niso poslušali; in klatili se bodo med narodi.