1 In zgodi se tisto leto, v začetku kraljevanja Zedekija, kralja Judovega, četrto leto, v petem mesecu, da mi je govoril Hananija, sin Azurjev, prorok, ki je bil iz Gibeona, v hiši Gospodovi, pred očmi duhovnikov in vsega ljudstva, rekoč:
2 Tako pravi Gospod nad vojskami, Bog Izraelov, rekoč: Zlomil sem jarem kralja babilonskega.
3 V dveh letih natanko pripeljem nazaj v ta kraj vse posode hiše Gospodove, ki jih je vzel Nebukadnezar, kralj babilonski, iz tega kraja ter jih odpeljal v Babilon.
4 Tudi Jekonija, sina Jojakimovega, kralja Judovega, in vse preseljence iz dežele Judove, ki so prišli na Babilonsko, pripeljem nazaj, govori Gospod, kajti zlomim jarem kralja babilonskega.
5 Tedaj je govoril prorok Jeremija Hananiju proroku vpričo duhovnikov in vpričo vsega ljudstva, ki je zraven stalo v hiši Gospodovi;
6 rekel je prorok Jeremija: Amen, tako naj stori Gospod! izpolni naj Gospod besede tvoje, ki si jih prorokoval, da se pripeljejo nazaj posode hiše Gospodove in vsi ujetniki iz Babilona v ta kraj.
7 Vendar pa čuj to besedo, ki jo govorim tebi na ušesa in na ušesa vsemu ljudstvu.
8 Proroki, ki so bili pred menoj in pred teboj od starih časov, so prorokovali mnogim deželam in velikim kraljestvom vojsko in nesrečo in kugo.
9 Prorok, ki prorokuje mir, ko se zgodi beseda njegova, se spozna, da je prorok, ki ga je Gospod poslal zares.
10 Tedaj vzame Hananija tisti jarem z vratu Jeremiju ter ga zlomi.
11 In govori Hananija vpričo vsega ljudstva, rekoč: Tako pravi Gospod: Tako zlomim jarem Nebukadnezarja, kralja babilonskega, v dveh letih natanko z vratu vseh narodov. Tedaj je odšel prorok Jeremija po svoji poti.
12 Ali prišla je beseda Gospodova Jeremiju, ko je bil prorok Hananija zlomil tisti jarem z vratu Jeremija proroka, rekoč:
13 Pojdi in govori Hananiju tole: Tako pravi Gospod: Spone lesene si zlomil, a namesto njih napraviš spone železne.
14 Kajti tako pravi Gospod nad vojskami, Bog Izraelov: Železen jarem sem položil na vrat vsem tistim narodom, da naj služijo Nebukadnezarju, kralju babilonskemu, in služili mu bodo; pa tudi zveri poljske sem mu dal.
15 Nato reče prorok Jeremija Hananiju proroku: Poslušaj vendar, Hananija! Ni te poslal Gospod, ampak ti si zapeljal to ljudstvo, da je zaupalo lažnivosti.
16 Zatorej pravi tako Gospod: Glej, jaz te odpravim s površja zemlje; to leto umrješ, ker si svetoval odpad zoper Gospoda.
17 In umrl je Hananija prorok tisto leto, v sedmem mesecu.