Apocalipse 18
ACV: A Conservative Version (SM_SLOCHRASKA) vs NAA
NAA Nova Almeida Atualizada 2017
1 Potem sem videl drugega angela iti doli z neba, ki je imel oblast veliko; in zemlja se je razsvetlila od slave njegove.
1 Depois destas coisas, vi descer do céu outro anjo, que tinha grande autoridade, e a terra se iluminou com a sua glória.
2 In zavpije z močnim glasom, rekoč: Padel je, padel Babilon veliki, in postal je prebivališče hudičev in ječa vseh nečistih duhov in ječa vseh nečistih in sovraženih ptičev.
2 Então exclamou com potente voz, dizendo: — Caiu! Caiu a grande Babilônia! Ela se tornou morada de demônios, refúgio de toda espécie de espírito imundo e esconderijo de todo tipo de ave imunda e detestável,
3 Kajti od vina srda nečistosti njene so pili vsi narodi, in kralji zemeljski so nečistovali ž njo, in trgovci zemlje so obogateli od silne bujnosti njene.
3 pois todas as nações beberam do vinho do furor da sua prostituição. Com ela se prostituíram os reis da terra. Também os mercadores da terra se enriqueceram à custa da sua luxúria.
4 In slišal sem drug glas z nebes, govoreč: Izidite iz nje, ljudstvo moje, da se ne udeležite grehov njenih in da ne prejmete od njenih šib;
4 Ouvi outra voz do céu, dizendo: “Saiam dela, povo meu, para que vocês não sejam cúmplices em seus pecados e para que os seus flagelos não caiam sobre vocês.
5 kajti grehi njeni so se nakopičili do neba, in Bog se je spomnil krivic njenih.
5 Porque os pecados dela se acumularam até o céu, e Deus se lembrou das injustiças que ela praticou.
6 Vrnite ji, kakor je tudi ona vračala, in podvojite ji dvojno po delih njenih; v kozarec, v katerega je mešala, namešajte ji dvojno.
6 Retribuam-lhe como também ela retribuiu, paguem-lhe em dobro segundo as suas obras e, no cálice em que ela misturou bebidas, misturem dobrado para ela.
7 Kolikor se je poveličala in prešerno živela, toliko ji dajte muke in žalosti. Kajti v srcu svojem govori: Kraljica sedim in vdova nisem, in žalosti ne bom videla.
7 O quanto a si mesma glorificou e viveu em luxúria, deem a ela em igual medida tormento e pranto. Porque ela pensa assim: ‘Estou sentada como rainha. Não sou viúva. Nunca saberei o que é pranto!’
8 Zato pridejo v enem dnevu šibe njene, smrt in žalost in lakota, in v ognju bo sežgana; kajti močan je Gospod, Bog, ki jo je sodil.
8 Por isso, em um só dia sobrevirão os seus flagelos: morte, pranto e fome; e será queimada no fogo, porque poderoso é o Senhor Deus, que a julga.”
9 In jokali bodo in žalovali zanjo kralji zemlje, kateri so nečistovali ž njo in prešerno živeli, ko bodo videli dim požara njenega,
9 Os reis da terra, que com ela se prostituíram e viveram em luxúria, vão chorar e se lamentar por causa dela, quando virem a fumaça do seu incêndio.
10 od daleč stoječ v strahu pred muko njeno in govoreč: Gorje, gorje, mesto veliko, Babilon, mesto močno! ker v eni uri je prišla sodba tvoja.
10 E, conservando-se de longe, com medo do seu tormento, dizem: “Ai! Ai de você, grande cidade, Babilônia, cidade poderosa! Pois em uma só hora chegou o seu juízo.”
11 In trgovci zemlje jokajo in žalujejo za njo, ker njih blaga ne kupuje nihče več:
11 E, por causa dela, choram e pranteiam os mercadores da terra, porque ninguém mais compra a sua mercadoria,
12 blaga iz zlata in srebra in dragega kamenja in biserov in tenčice in bagra in svile in škrlata, in vsakterega lesa dišečega in vsakterega orodja slonokoščenega in vsakterega orodja iz lesa predragega in brona in železa in marmorja,
12 mercadoria de ouro, de prata, de pedras preciosas, de pérolas, de linho finíssimo, de púrpura, de seda, de escarlate; e toda espécie de madeira odorífera, todo gênero de objeto de marfim, toda qualidade de móvel de madeira cara, de bronze, de ferro e de mármore;
13 in sladke skorje in tujih korenin in dišav in mire in kadila, in vina in olja in bele moke in pšenice, in goved in ovac, in konj in voz in sužnjev in duš človeških.
13 e canela de cheiro, especiarias, incenso, perfume, mirra, vinho, azeite, boa farinha, trigo, gado e ovelhas; e de cavalos, de carruagens, de escravos e até almas humanas.
14 In sadje, ki si ga je želela duša tvoja, je odšlo od tebe, in vse tolsto in sijajno ti je izginilo, in nikdar več jih nihče ne najde.
14 Eles dizem: “O fruto que tanto lhe apeteceu se afastou de você, e para você se extinguiu tudo o que é delicado e esplêndido, e nunca mais serão achados.”
15 Trgovci s temi rečmi, ki so obogateli od nje, bodo stali oddaleč v strahu pred muko njeno, jokajoč in žalujoč in govoreč:
15 Os mercadores destas coisas, que, por meio dela, se enriqueceram, ficarão de longe, com medo do seu tormento, chorando e pranteando,
16 Gorje, gorje, mesto véliko, ki je bilo oblečeno v tenčico in v bager in škrlat in pozlačeno z zlatom in dragim kamenjem in biseri!
16 dizendo: “Ai! Ai da grande cidade, que estava vestida de linho finíssimo, de púrpura e de escarlate, enfeitada com ouro, pedras preciosas e pérolas,
17 kajti v eni uri je izničeno toliko bogastvo. In vsi krmarji in vsak, kdor se kam vozi v ladji, in brodniki in katerikoli imajo opravila na morju, so stali oddaleč
17 porque em uma só hora ficou devastada tamanha riqueza!” E todos os pilotos, e todos aqueles que viajam pelo mar, e marinheiros, e os que ganham a vida no mar ficaram de longe.
18 in vpili, videč dim požara njenega, in govorili: Katero je enako temu mestu vélikemu?
18 Então, vendo a fumaça do seu incêndio, gritavam: — Que cidade se compara à grande cidade?
19 In vrgli so si prahu na glave in so vpili, jokajoč in žalujoč in govoreč: Gorje, gorje, mesto véliko, v katerem so obogateli vsi, ki imajo ladje na morju, vsled potratnosti njegove! kajti v eni uri je opustošeno.
19 Lançaram pó sobre a cabeça e, chorando e pranteando, gritavam: “Ai! Ai da grande cidade, na qual se enriqueceram todos os que possuíam navios no mar, à custa da sua riqueza, porque em uma só hora foi devastada!
20 Veselite se njega, nebesa, in svetniki in apostoli in proroki, ker je Bog sodil sodbo vašo nad njim.
20 Alegrem-se por causa dela, ó céus, e também vocês, santos, apóstolos e profetas, porque Deus julgou a causa de vocês contra ela.”
21 In en angel, močan, je vzdignil kamen, velik kakor mlinski kamen, in ga vrgel v morje, rekoč: Tako siloma bo doli vržen Babilon, mesto veliko, in ne bode ga več.
21 Então um anjo forte levantou uma pedra do tamanho de uma grande pedra de moinho e lançou-a no mar, dizendo: “Assim, com ímpeto, será lançada Babilônia, a grande cidade, e nunca mais será achada.
22 In glas citralcev in godcev in piskačev in trobentačev se ne bo nikdar več slišal v tebi, in noben umetnik kake umetnosti se ne prikaže nikdar več v tebi, in mlina glas se ne bo nikdar več čul v tebi,
22 Em você nunca mais será ouvido o som de harpistas, de músicos, de tocadores de flauta e de trombeta. Em você nunca mais se achará artífice nenhum de qualquer arte que seja, e nunca jamais se ouvirá em você o ruído de pedra de moinho.
23 in svetilnice luč nikoli več ne bo svetila v tebi, in glas ženina in neveste se ne bo nikdar več čul v tebi; kajti trgovci tvoji so bili velikaši zemlje; in s čarodejstvom tvojim so bili zapeljani vsi narodi.
23 Também nunca mais brilhará em você a luz de uma lamparina, e nunca mais se ouvirá em você uma voz de noivo ou de noiva, pois os seus mercadores foram os grandes da terra, porque com a sua feitiçaria você seduziu todas as nações.
24 In v njem se je našla kri prorokov in svetnikov in vseh, ki so bili zaklani na zemlji.
24 E nela foi encontrado sangue de profetas, de santos e de todos os que foram mortos sobre a terra.”
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Apocalipse 18, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.