Mateus 22
Rawa NT (RWO_RAW) vs VC
1 Yisasdo eneno mande adingayi gidarega eyingo.
1 Jesus tornou a falar-lhes por meio de parábolas:
2 Anut Oo Bidodo Simburi Simbunani, ngundo endega enengo oni simoo bare soboyerooteku ngu, ngu merako oni sobosobo koreteyingo urungga, nguro muri ngandiro. Merako oni urungga, ngundo nangonimbo bare yowero tetoni, nguro simbo urungga kayingo.
2 The kingdom of the heavens has become like a king who made a wedding feast for his son,
3 Koretero, ene (Yuda) oni ngu simbo urungga nguno mayeyi, ero, naru rogo teyingo. Arisa, oo neweroyi naruno, enengo kirikiri oni soweyerootoni, oororo, ngu oni rogo teyingoku negoyerootoyiga, ombuyi, ero negoyerootoyi, ene yokoyingo.
3 and sent his bondmen to call the persons invited to the wedding feast, and they would not come.
4 Ngu oniku yokootoyi ngu, asa, enengo kirikiri oni gidarega soweyeroro eyingo. Ye oni rogo teyingoku, nguno ngandiya eyi. Oni urunggado kuri oo simbo urungga karo yewo. Bulmakawu ko, oo nusako moondeyi ndindi teyingo gomemu nguya kuri yutoro, karo, oo bidodo yomosiyoro, yetoni ooroote. Nga narungga nga, nangone bare yoweroyi, nguro ngu, ye nguya ombutoyi, ngu naruno, yowuruwooro, oni oni tero, oo newato, ero eyingo.
4 Again he sent other bondmen, saying, Say to the persons invited, Behold, I have prepared my dinner; my oxen and my fatted beasts are killed, and all things ready; come to the wedding feast.
5 Arisa, kirikiri onikundo oororo etoyi, ene oniku enengo mandeni ma ingowero, nguro yokoro sayingo. Oni gidarega enengo oowari kono satoyi, oni gidarega enengo digi beye yoweroyi kono nguno sayingo.
5 But they made light of it, and went, one to his own land, and another to his commerce.
6 Ngundiro satoyi, ene oni gidarega oni urungga enengo ko oni yodowooro, gisaruyeroro yureyi kumooyingo.
6 And the rest, laying hold of his bondmen, ill-treated and slew {them}.
7 Ngundiro tetoyi ngu, merako oni sobosobo koreteyingo urungga ngundo ingoro, nguro ene sanggiri tero, enengo me oni soweyerootoni, oororo, ngundo enengo ko oni yurewonggoku oniku yutomukoro, enengo ende yande nguya kamukoyingo.
7 And {when} the king {heard of it he} was wroth, and having sent his forces, destroyed those murderers and burned their city.
8 Ene ngundiro ya kamukootoyi ngu, asa, oni urungga enengo kirikiri onikuya eyingo. Bare yoweroyi oo simbo urunggaku ngu oorooteku nga, ene oni negoyerowonoku, nguro muriye nenengo kini, nguro no ene yoyokootoni, ngano ma ombuwanggo.
8 Then he says to his bondmen, The wedding feast is ready, but those invited were not worthy;
9 Arisa, ye ooroya, ooresanga bidodomo oniro doongeteya, negoyerootoyiga, nga bare yoweroyi simbogano ngano ombuyi. Ero eyingo.
9 go therefore into the thoroughfares of the highways, and as many as ye shall find invite to the wedding feast.
10 Nguro ngu, enengo kirikiri oniku ngundiro ingoro, ene oore songo songo oororo, oni simoo bare bidodo yeyoro, yowuruyeroro, oni biyomi ko oni metemimu nguya ombuyi ero sumoo yunoro, sureyerootoyi ombuyingo. Ngundiro tetoyi ngu, bare yoweroyi musiyonggaku oni simoo bare oowooyingga angeyingo.
10 And those bondmen went out into the highways, and brought together all as many as they found, both evil and good; and the wedding feast was furnished with guests.
11 Ngu bare yoweroyi naruno, enengo muriye ngu ngandiro. Oni simbo simburiga, ngundo oni kuri rogo tewoku, nguno nengguro keta bayetero yunoyingo. Ngu naruno, merako oni sobosobo koreteyingo urunggado yaroko uro, oni simoo bare oo simbo urunggano mayewonggoku yeyoyingomu ngu, oni gura ngu nengguro yunowoku, ngu ma teyingo.
11 And the king, having gone in to see the guests, beheld there a man not clothed with a wedding garment.
12 Oni urunggakundo ngu oninggakuya eyingo. Doboone, ge ndawugaro bare yoweroyi nengguroga ngu ma teyingo? Ene sumoo etoni, nguro oninggaku sosorero, mande gumi ma eyingo.
12 And he says to him, {My} friend, how camest thou in here not having on a wedding garment? But he was speechless.
13 Ngundiro tetoni ngu, oni oo simburigaku enengo kirikiri oniya ngandiro eyingo. Nga oningga nengguro inowonoku, ene ma teyingo, nguro kekandeyi gosiyoya, yoya, endesina oorongootoyiga uya, ureriko orini. Ngu ureri musiyonggano nguno, ngu oni bidodo sendo urungga tero, metokarikari tero oruwanggo. Ero eyingo.
13 Then said the king to the servants, Bind him feet and hands, and take him away, and cast him out into the outer darkness: there shall be the weeping and the gnashing of teeth.
14 Yisasdo mande gumi gura soweyoro eyingo. Yo, Anutdo oni bidodo negoyeroro, ngundiromu, ene guranangge nangge rogoyerootoni, newendesina urorootenggo. Ero eyingo.
14 For many are called ones, but few chosen ones.
15 Ngu naruno nguno, Mosesro mamana mande sobowooyingo oni oowooye Parisi, ngundo enengombo mande gosiyoro, ingondudu eyingo. Ene mande gosiyoro, Yisas sumoo mande ero inootooye, ene mete mande gumi metemimu ma ewa. Nguro ene oore erewero, Yisas goweyi sanggawero mande ewanggo.
15 — ausente —
16 Ngundiro nguro, Parisiro kirikiri oni, ko, Herodro ko oni soweyerootoyi, Yisasno oororo, sumoo eyingo. Oo etuyeroyingo oni, noore ingooteto. Ge mande hamoomu nangge ete. Ge oni guraro nangge gome ma ingondudu tete. Kini, ge oni simoo bare bidodo yowuruyeroro, Anutro mande muri metemi nangge, ero etuyeroote.
16 And they send out to him their disciples with the Herodians, saying, Teacher, we know that thou art true and teachest the way of God in truth, and carest not for any one, for thou regardest not men's person;
17 Ngundiro nguro, ge nooreno e. Ge ndadiro ingoote? Noore Yuda oni nga, digi beye Takis Sisano inowato, bine, ngundi kini bine? Ero eyingo.
17 tell us therefore what thou thinkest: Is it lawful to give tribute to Caesar, or not?
18 Ngundiro sumoo etoyi ngu, Yisasdo enengo mande godange ngu ingoro, enebana mande gumi eyingo. Ye mebuye tegedodo oni! Ndawugaro ye no towoonerootenggo? Ye digi beye gura Sisa inoweroyi ngu yoya, ombutoyiga, nondo kenoowe. Ngundiro etoni, ingoro, ene beye gura yoro, omburo, Yisas inoyingo.
18 But Jesus, knowing their wickedness, said, Why tempt ye me, hypocrites?
19 — ausente —
19 Shew me the money of the tribute. And they presented to him a denarius.
20 Inootoyi, Yisasdo kenoro, enebana sumoo yunoyingo. Nga digi beye bungomo gabogaboyi, ko, oowooyi nakangoyingo nga oneromu? Ero eyingo.
20 And he says to them, Whose {is} this image and superscription?
21 Ene ngundiro sumoo etoni, enebana mande gumi eyingo. Ngu Sisaromu. Ngundiro etoyi, Yisas enebana mande gumi eyingo. Sisaro oo ngu, ye komo Sisa inoyi. Anutro oo ngu, ye komo Anut inoyi. Ero eyingo.
21 They say to him, Caesar's. Then he says to them, Pay then what is Caesar's to Caesar, and what is God's to God.
22 Oniku ngu enengo mandega ngu ingoro, nguro ene soriyokoyingo. Ngundiro nguro, ene Yisas yokoro sayingo.
22 And when they heard {him}, they wondered, and left him, and went away.
23 Arisa, ngu naruno nangge, Yuda oni gidarega oowooye Sadusi, ngundo Yisasno, mayeyingo. Ngu Sadusi oni, ngundo ngu, ene ngandiro ingoro etenggo. Oni kumootenggoku ngu, ene ko ma ootoogewanggo, ero ingootenggo. Ngu oni ngu Yisasno omburo, towoongowero sumoo inoro eyingo.
23 — ausente —
24 Oo etuyeroyingo oni, Mosesndo mande gura ngandiro nakangoro yunoyingo. Oni gura simoongo kiningga kumoowaku ngu, arisa, kameyimboro konebeyi gura ootooro ngu, ngundo ngu bare wabuga ngu yowa. Nguno nangoningga tunootewaku ngu, ngu beyi hoorooweyingo oruwa, ero eyingo.
24 saying, Teacher, Moses said, If any one die, not having children, his brother shall marry his wife and shall raise up seed to his brother.
25 Arisa, oni simoonggoro guranangge ngu, ene kandegura gidemboro eraya, noore kewooronanimo oruwonggo. Koreteroga, ngundo barega yowo. Asa, ngu simoongo kini oode, kootuyisina kumoowo. Kameyi kumootoni ngu, asa, koneyombo ngu bareyi wabugaku ngu yowo.
25 Now there were with us seven brethren; and the first having married died, and not having seed, left his wife to his brother.
26 Yo, koneyo enebana ngu baregaku yoro, ene nguya simoongo kini oode, kumooyingo. Nguro koneyo kabusayigaku enebana ngu baregaku nangge yoro oode, ene nguya simoongo kini oode kumooyingo. Ngundiro nangge, ngu simoonggoro kandegura gidemboro erayagaku bare guranangge yoro, kumoorodoyi kiniteyingo.
26 In like manner also the second and the third, unto the seven.
27 Kootuyisina, baregaku nguya kumoowo.
27 And last of all the woman also died.
28 Arisa, kootuyisina, oni kumooyingoku, ko ootoogewanggoku naruno nguno, ngu barega ngu oone bareyi nenengo? Ge ingoote. Ngu kandegura gidemboro erayagaku, ngu bidodo bareye guranangge. Ero eyingo.
28 In the resurrection therefore of which of the seven shall she be wife, for all had her?
29 Yisasdo enengo mande ngu ingoro, gumi eyingo. Ye Anutro mandeno, ko, enengo yanggangoni nguya, ngu ma ingootenggo. Nguro ngu, ye mande buribari etenggo.
29 And Jesus answering said to them, Ye err, not knowing the scriptures nor the power of God.
30 Oni kumooyingo ngu ko ootoogeyingo naruno nguno, simoo bare kameyi bareyi teweroyi kini. Kini, ene Anutro sambono Engel oni oorootenggoku, ngundiro oruwanggo.
30 For in the resurrection they neither marry nor are given in marriage, but are as angels of God in heaven.
31 Ene nga mandega oni kumooyingo ko ootoogeweroyi ngu, ye Mosesro buk kuri kandangero ingoro, ene ye nguro muri nenengo ma ingootenggo. Ngu mandegano nguno, Anutdo Mosesro eyingo.
31 Quanto à ressurreição dos mortos, não lestes o que Deus vos disse:
32 Yisasdo mande gura soweyoro eyingo. Mosesro mande, ngundo etuyerooteku ngu, ngu ngandiro. Oni simoo bare keta oorootenggoku, ko oni kumooyingomu, nguro gaboye keta oorootenggoku, nguro Anut. Ero eyingo.
32 Eu sou o Deus de Abraão, o Deus de Isaac e o Deus de Jacó {Ex 3,6}? Ora, ele não é Deus dos mortos, mas Deus dos vivos.
33 Ngundiro etoni, oni simoo bare enengo mande etuyerowoku, ngu ingoro soriyokoyingo.
33 E, ouvindo esta doutrina, as turbas se enchiam de grande admiração.
34 Ngu naruno, Parisi onindo mande ingootoyi, Yisasdo Sadusi oniro sumoo mande bidodo ewonggoku, ngu andangemukootoni, nguro Parisi oni ene nguya Yisas towoongoweroyimboro oororo yowuruwooyingo.
34 Sabendo os fariseus que Jesus reduzira ao silêncio os saduceus, reuniram-se
35 Parisi oni gura, mamana mande gome watayi, ngundo Yisasno omburo, towoongoweroyi mande ngu ingoro, sumoo eyingo.
35 e um deles, doutor da lei, fez-lhe esta pergunta para pô-lo à prova:
36 Oo etuyeroyingo oni, ndawu mamana mandega, ngundo mamana mande gidarega ngu dagayeroote? Ero eyingo.
36 Mestre, qual é o maior mandamento da lei?
37 Yisasdo mande ngundiro ingoro, gumi eyingo. Oo Simburi Urungga, ngu gengo Anut hamoo oorengo. Gengo nowoondoge bidodo, ingonduduge bidodo, ngu yanggangongge oo ngu bidodo komo Anut inoya, gome keyo.
37 Respondeu Jesus: Amarás o Senhor teu Deus de todo teu coração, de toda tua alma e de todo teu espírito {Dt 6,5}.
38 Nga mamana mandega ngando mamana mande gidarega bidodo dagayeroote.
38 Este é o maior e o primeiro mandamento.
39 Ngu mamana mande erayayiga nguya ngandiro. Gengomboro gome ingooteku, ngundiro nangge, ge tanggegemo oni gidarega oorootenggoku, ngu bidodoboro nguya nowoondoyi teyuno, ero eyingo.
39 E o segundo, semelhante a este, é: Amarás teu próximo como a ti mesmo {Lv 19,18}.
40 Nga mamana mande erayaga geno etenoku nga, ngu Anutro mamana mande bidodo nguro damoni oorengo, ko, Anutro ingondudu eyingo oniku, enengo mande bidodo nguro damoni nguya, ero eyingo.
40 Nesses dois mandamentos se resumem toda a lei e os profetas.
41 Asa, ngu naruno nguno, Parisi oni yowuruwooro oodoyi, Yisasdo sumoo yunoyingo.
41 Como os fariseus se agrupassem, Jesus interrogou-os:
42 Ye ndadiro ingootenggo? Krayis, Anutdo noore yoyoweroyi sunggi yeyingo oni, ngu oone nangoni? Etoni, Parisi onindo mande gumi ewonggo. Krayis, ngu Dewitro sembeni, ero eyingo.
42 Que pensais vós de Cristo? De quem é filho? Responderam: De Davi!
43 Etoyi, enendo mande gumi eyingo. Arisa, Anutro mandeno nguno, ndawugaro Yuka Kundingiyimbo Dewit newende yokutuwootoni, Krayisro ero eyingo, Oo Simburi Urungga, ero eyingo?
43 Como então, prosseguiu Jesus, Davi, falando sob inspiração do Espírito, chama-o Senhor, dizendo:
44 — ausente —
44 O Senhor disse a meu Senhor: Senta-te à minha direita, até que eu ponha teus inimigos por escabelo dos teus pés {Sl 109,1}?
45 Arisa, ene ngu Dewit enengo osiyi nangge ngu, arisa, ndawugaro Dewitdo eneya Oo Simburi Urungga, ewa? Yisasdo eyingo.
45 Se, pois, Davi o chama Senhor, como é ele seu filho?
46 Yisasdo sumoo mande yanggangongga ewoku, nguro mande gumi eweroyi, oni gura ene ereremo kini. Ene ngu mandega ngu ingoro, ngu naruno, damoni yero, sosorero, nguro ene mande guraro ko ma sumoo inoyingo.
46 Ninguém pôde responder-lhe nada. E, depois daquele dia, ninguém mais ousou interrogá-lo.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 22, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.