Romanos 7

Rawa Karo NT (RWO_KAR) vs NVT

Sair da comparação
NVT Nova Versão Transformadora
1 Ye Kristen konebane, no nga mandega yeno etenoku nga ngu, ye mamana mande gome ingootenggoku, ngulo eteno. Oni keda oolooteku naluno, nguno nangge, ene mamana mandedo soboyeloote.
1 Agora, irmãos, vocês que conhecem a lei, não sabem que ela se aplica apenas enquanto a pessoa vive?
2 Bale kameyi keda oolooteku naluno ngu, mamana mande, ngundo elambalisa damonimo gosiyolootoni oolooteli. Ene bale kameyi kumooteku nalungga nguno ngu, mamana mandega gosiyelolo oolootekungga, ngu toongoowa.
2 Por exemplo, quando uma mulher se casa, a lei a une a seu marido enquanto ele estiver vivo. No entanto, se ele morrer, as leis do casamento já não se aplicarão à mulher.
3 Ngulo ngu, ene kameyi keda oodoni, balega ngu ene toongelo, simoo gula yowaku ngu, asa, ngu balega ngundo elambalisalo mande damoni ngu yombuliyoote. Ngu balega ngu bulibali bale, elo ewanggo. Ndatelo ngulo, kameyi ma kumoowolo. Ene kameyi kumootoni ngu, mamana mande ene elambalisalo mande damoningga, ngu toongoowa. Ngundilo ngulo, ene simoo gula yolo, kameyi tewaku ngu, asa, ngu mbumbuwa kini. Ndatelo ngulo, kameyi kuli kumoowolo.
3 Portanto, enquanto o marido estiver vivo, se ela se casar com outro homem, cometerá adultério. Mas, se o marido morrer, ela ficará livre dessa lei e não cometerá adultério ao se casar novamente.
4 Ngulo ngu ngandilo. Kristen konebane, ye ngu kuli Yesus Kristus ngu goweyi moondeyimboya gooboongoolo kumoowonggori. Moseslo mamana mande ingondudu biyomi nguya kuli kinitewolo. Ngundo ye ko ma yodowoowa. Ngu oningga Yesus, kuli melenonggo ootookooyingongga, ngundo ye yoyowolo. Nguno ngu, noole Anutlo damoni gome metemi ngu yolo tetooye, engge gome ngu tunootewa.
4 Assim, meus irmãos, vocês morreram para o poder da lei quando morreram com Cristo, e agora estão unidos com aquele que foi ressuscitado dos mortos. Como resultado, podemos produzir uma colheita de boas obras para Deus.
5 Noole kuli nalunggano nguno ngu, mbumbuwalo ingonduduni newendemo ootoolo, ngundo noole yoyeni, mamana mande toongoolo, ngu ma keyowooto. Ngulo ngu, noole ngu damoni biyominggano nguno ootoolo ngu, asa, noole Setanlo ende biyomimo nguno ooloutooye, Anutndo yoyokootoni oonatewooto.
5 Quando éramos controlados pela natureza humana, desejos pecaminosos atuavam dentro de nós, e a lei despertava esses desejos maus, que produziam uma colheita de obras pecaminosas cujo resultado era a morte.
6 Ene nga naluno, noole mamana mandedo ko ma gosiyelowa. Kini, noole kumootooye ngu, mamana mandega gosiyelooteku, ngu yokowooto. Noole ataga ngu mamana mandega nakangoyingo, ngu ma keyowato. Kini, noole Anutlo mande damoni keda, Yuka Kundingiyimbo nowoondonayimo yeni tunooteteku, ngu tewato.
6 Agora, porém, fomos libertos da lei, pois morremos para ela e já não estamos presos a seu poder. Podemos servir a Deus não da maneira antiga, obedecendo à letra da lei, mas da maneira nova, vivendo no Espírito.
7 Ngundilo ngulo, noole ndatelo ewato? Moseslo Mamana mande, ngundo noole yoyeni, mbumbuwa teteto, noole ngundilo ewato, bine? Hamoo oolengo kini. Moseslo mamana mande, ngundo no mbumbuwa ngu ma etunelootoni ngu, no mbumbuwa ma kenolo ingowano. Moseslo mamana mandedo ete. Ge onilo oo ma kenomayingowelo, elo ewolo. Ene mamana mandedo ma etoni ngu, no onilo oo kenomayingoweloyi damoningga, ngu ma ingowano.
7 Por acaso estou dizendo que a lei de Deus é pecaminosa? Claro que não! Na verdade, foi a lei que me mostrou meu pecado. Eu jamais saberia que cobiçar é errado se a lei não dissesse: “Não cobice”.
8 Ene nga ingondudu biyomingga ngando nowoondonemo mbumbuwa teweloyim noyeni, hahangelo oodoni, ngunonggo mamana mande, ngundo loogu tenunootoni, oo gidalega teweloyi ngu nowoondonemonggo ngu oo biyomi ngu tewelo hahangeteno. Ene noole mamana mande kini ngu, asa, noolengo mbumbuwanayi nowoondonayimo oolooteku, ngu ma ingowato.
8 Mas o pecado usou esse mandamento para despertar dentro de mim todo tipo de desejo cobiçoso. Se não houvesse lei, o pecado não teria esse poder.
9 Kulimi no bodagano, mamana mande ma ingoyingo, ngu naluno keda oluwono. Ene kootusina, Anutlo mamana mande nono ombutoni, ngu naluno, mbumbuwa nguya ootookoolo, ulungga tunootetoni, ngulo ngu, no Setanlo ende biyomimo oolouwelo mande damoni yewonowolo.
9 Houve um tempo em que eu vivia sem a lei. No entanto, quando tomei conhecimento do mandamento, o pecado ganhou vida,
10 Ngundo ngu mamana mandedo Anutno oolouweloyi oole ngu etunelowaku, ngulo ingondudu tetoowe, ene ngundilo kini. No oonateweloyi oole ngu nangge keyoweloyi, ngu nangge etuneloloote.
10 e eu morri. Assim, descobri que os mandamentos da lei, que deveriam trazer vida, trouxeram, em vez disso, morte.
11 Ndatelo ngulo, mamana mandedo ngu, mbumbuwalo oole erewelo kenootoni, nguno keda oluwalo ganayelootoni, ngulo ngu, mande damoningga ngu, no mamana mandedo Anutno ingootenoku, nuleni kumoowa.
11 O pecado se aproveitou desses mandamentos e me enganou, e fez uso deles para me matar.
12 Ngundilo ngulo, noole ingooteto. Anutlo mamana mande ngu enengombo kundingiyi ooloote. Mamana mande ngulo mandeni bidodo nguya kundingiyi, ngu mande gome nenengo oolengo.
12 Isso, porém, só demonstra que a lei em si é santa, e santos, justos e bons são seus mandamentos.
13 Ariya, mamana mande ngundo tetoni, no oonateweloyi oole nguno oolouteno, bine? Kini, mbumbuwa nowoondonemo oolooteku, ngundo nangge noyeni, oonateweloyi oole ngu keyolo endeyooteno. Yo, mamana mande, ngundo nenengo mbumbuwa ngu biyomi oolengo, ngu tunoo etuneloote.
13 Mas, então, a lei, que é boa, foi responsável por minha morte? Claro que não! O pecado usou o que era bom para me condenar à morte. Vemos, com isso, como o pecado é terrível, usando os bons mandamentos de Deus para seus próprios fins perversos.
14 Noole ingooteto. Moseslo mamana mande ngu Yuka Kundingiyimonggo Anutlo ingonduduni ngu noole etuyeloote. Ene nowoondone kulimi, ngundo gosinelootoni, no Anutlo ingonduduni ngu ma keyooteno. Kini, mbumbuwa ngundo nodowootoni, no nguno dowoomomoolo oolooteno.
14 O problema não está na lei, pois ela é espiritual e boa. O problema está em mim, pois sou humano, escravo do pecado.
15 No oo tetenoku ngulo mande damoni nguya ma ingooteno. No oo tewelo elo gome ingootenoku, ene ngu ma teteno. Ene damoni gula tewelo gome ma ingootenokungga ngu, no yowoolengolo, ngu nangge telolooteno.
15 Não entendo a mim mesmo, pois quero fazer o que é certo, mas não o faço. Em vez disso, faço aquilo que odeio.
16 Suwoo suwoo oo ma tewanolo, ene ko telolootenoku, Anutlo mamana mandedo etunelootoni, nguno nenengo biyomi ingootenoku ngu, Anutlo mamana mande ngu oo gome oolengo.
16 Mas, se eu sei que o que faço é errado, isso mostra que concordo que a lei é boa.
17 Ene ataga noole ingooteto. No nenengombo ngu oo mande damoni biyomingga ngu ma teteno. Kini, mbumbuwa no nowoondonemo oolootekungga, ngundo no noyeni, ngu oo biyomingga ngu teteno.
17 Portanto, não sou eu quem faz o que é errado, mas o pecado que habita em mim.
18 No ingooteno. No nowoondonemo ngu oo metemi gula ma ooloote. Ngulo ngu, no mande damoni metemi ngu tewelo ingootenoku, ngu no ereremo kini.
18 E eu sei que em mim, isto é, em minha natureza humana, não há nada de bom, pois quero fazer o que é certo, mas não consigo.
19 Yo, no mande damoni metemi tewelo ingootenoku, ngu damoningga ngu ma teteno. Ene mande damoni biyomi ngu no ma tewanolo ingootenoku, ene no ngu damoni biyomingga ngu teteno.
19 Quero fazer o bem, mas não o faço. Não quero fazer o que é errado, mas, ainda assim, o faço.
20 Ariya, no oo mande damoni yokowelo ingootenoku ngu, ko teteno. Ngundilo, ngu, no nenengombo ngu oo ngu ma teteno. Kini, mbumbuwa oo biyomi nowoondonemo oolooteku, ngundo noyeni, oo ngu teteno.
20 Então, se faço o que não quero, na verdade não sou eu quem o faz, mas o pecado que habita em mim.
21 No ngundilo oolootenoku, ngu kenowono. Suwoo suwoo no oo damoni gome metemimu tewelo ingootenoku ngu, ene mande biyomi, ngundo nangge nolo nowoondonemo sugi ngundilo ooloote.
21 Assim, descobri esta lei em minha vida: quando quero fazer o que é certo, percebo que o mal está presente em mim.
22 Hamoo, nenengo ingondudune ngu, Anutlo mamana mande ngulo gome oolengo ingooteno.
22 Amo a lei de Deus de todo o coração.
23 Ene mamana mande gula nguya gowenemo ingooteno. Ngu mamana mandega, ngundo ngu Anutlo mamana mande, ngundo nolo ingondudunemo ebe udoli ingooteno. Ngu ingondudu biyomingga gowene gumi gidalegano oolooteku, ngundo noyolo, gosinelolo, mbumbuwalo ya biyomimo noyetoni oolooteno.
23 Contudo, há outra lei dentro de mim que está em guerra com minha mente e me torna escravo do pecado que permanece dentro de mim.
24 Ehe! Oni yooge! No komo oni biyomi oolengo! Nolo ingondudune ngu Anut inolo, ngulo mamana mande newendemo yetoowe oluwa. Ene ingondudune kulimimo, ngundo nolo mbumbuwa ngu newendemo ngulo mamana mandeni, ngundo gosinelootoni, ene nguya ooloote. Onendo mete nga gowene weti mbumbuwa tewelo ingootenokungga ngulo damoni andangemukolo yomosinelowa? Yesus Kristus Oo Bidodo Sembuli Sembunaye ngu oowooyimo, Anutndo mete ngu andangemukolo yokowa. Ene ngulo ngu, no Anutno yemboongelo, ese ulungga tewano.
24 Como sou miserável! Quem me libertará deste corpo mortal dominado pelo pecado?
25 — ausente —
25 Graças a Deus, a resposta está em Jesus Cristo, nosso Senhor. Na mente, quero, de fato, obedecer à lei de Deus, mas, por causa de minha natureza humana, sou escravo do pecado.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Romanos 7, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.