Romanos 2
Rawa Karo NT (RWO_KAR) vs NTLH
1 Ye simoo bale bidodo oni gidalega goweyemo mande biyomi etenggoku, ngu no ye sungomo sungomo eteno. Ingoyi, ye oo ngundilo tetoyi ngu, asa, kootusina wilikoyeloyingo naluno, Anutndo yengo mande damoniye nguya ngu ngundilo wilikoyelowa. Ngu mande damoninggano ngunonggo yengo goweye bungomo mande nguya etenggo. Ndawugalo? Ye oni sungo goweye bungomo nguno mande biyomi etenggokulo ngulo, nalu bidodomo, yengombo nguya ngundilo mande damoningga ngu telolootenggo.
1 Meu amigo, não importa quem você seja, você não tem desculpa quando julga os outros. Pois, quando você os julga, mas faz as mesmas coisas que eles fazem, você está condenando a você mesmo.
2 Noole hamoo ingooteto. Oni mande damoni biyomi ngundilo tetenggoku, ngulo gumi biyomi ulungga oolengo Anutndo yunowa. Ndatelo ngulo, Anutndo oo bidodo wilikoweloyi naluno, ngu nenengo oolengo wilikoyelowa.
2 Nós sabemos que Deus é justo quando condena os que fazem essas coisas.
3 Ge mela ngalo oni nangge, ge oni gulado oo teteku, ngu bungomo mande ma ewelo. Ndatelo ngulo, gengombo nguya ngu damoni biyomingga, ngu tete. Ngundilo tetekulo ngulo, ge Anut doongeyimo ma kombitewa. Kini, Anutndo gengo damoningge nenengo wilikowa.
3 Mas você, que faz as mesmas coisas que condena nos outros, será que você pensa que escapará do julgamento de Deus?
4 Nalu pelunggano, Anutndo ge gome sobogelolo yomosinggeloote. Ene suwoo suwoo nowoondoyi telo, sobogelolo ootoolo, geya sodedo ma sanggili tete. Yo, Anutlo mande damoni gome metemi. Ge bine ngulo ingootoyi, kingo oo ngundilo tete? Kini, Anutndo ngu mande damoningga telo hooloowenggelootoni, nowoondoge yowoolengoya, Anutlo nowoondogemo hamoo tewa.
4 Ou será que você despreza a grande bondade, a tolerância e a paciência de Deus? Você sabe muito bem que ele é bom e que quer fazer com que você mude de vida.
5 Ene ge komo nowoondoge gagiwi, ngulo ge nowoondoge Anutlo ma ingolo yowoolengoote. Ngu mande damoninggano nguno, gengombo gengo mande damoni biyominggega ngu, soweyootoyi ulungga tete. Ngundilo ngulo, kootusina, nalu gulano, Anutlo sanggilini ngu tunootelo, nguno ngu enengo yanggangonidodo, gengo mande damoningge biyomi ngu nenengo wilikootoni, nguno ge biyomi gumi yowa.
5 Mas o seu coração é duro e teimoso. Por isso você está aumentando ainda mais o castigo que vai sofrer no dia em que forem revelados a ira e os julgamentos justos de Deus,
6 Yo, hamoo, Anutndo oni simoo bale bidodo oo mande damoni tewonggoku, ngulo gumi ngundilo nangge yunowa.
6 pois ele recompensará cada um de acordo com o que fez.
7 Anutndo sugi sugi oluweloyi ngu oni ngandilo yunowa. Oni ene suwoo suwoo mande damoni gome ngulo ko yanggango tetoyi, Anutndo enengo dulidalinidodo bingamiyedodo teweloyi, ko, sugi sugi keda oluweloyi ngu yunonilo ingootenggo. Ngundilo oni ngu Anutndo sugi sugi keda oluweloyi ngu yunowa.
7 Deus dará a vida eterna às pessoas que perseveram em fazer o bem e buscam a glória , a honra e a vida imortal .
8 Ene oni gidalegado ngu enengombolo nangge ingootenggo. Ene mande hamoo ngu kootu inolo, Anutlo mande damoni gome nenengo, ngu ma keyootenggo. Ngulo ngu, Anutndo ngu oni nguya sanggili biyomi telo, ogingoyingo gumi ulungga yunootoni yowanggo.
8 Mas fará cair a sua ira e o seu castigo sobre os egoístas e sobre os que rejeitam o que é justo a fim de seguir o que é mau.
9 Yo, hamoo, oni bidodo mande damoni biyomi tetenggoku, ngulo Anutndo kowuli ogingoyingo ulungga oolengo yunowa. Enengombo mande damoni biyomi tetenggoku, ngulo Yuda oni simoo baledo kowuli koletelo yootoyigo, kootu, oni sowe gidalega enebana kowuli ngundilo nangge yowanggo.
9 Haverá sofrimentos e aflições para todos os que fazem o mal, primeiro para os judeus e também para os não judeus.
10 Ene oni simoo bale mande damoni gome nenengo tetenggoku ngu, asa, Anutndo Sambo endemo oowooyi bingami gome metemi, ngu inootoni, newende imakeyingomo sumangeyi oluwa. Ngundilo ngu, Yuda oni ngu koletelo, ko, oni sowe gidalega ngu kootu nguya yowanggo.
10 Mas Deus dará glória, honra e paz a todos os que fazem o bem, primeiro aos judeus e também aos não judeus.
11 Anut doongeyimo, oni oowooyedodo, ko, oowooye kini oolootenggoku ngu wilikoyeloweloyi logo gulanangge oolengo ereremo ooloote.
11 Pois ele trata a todos com igualdade.
12 Ngu ngandilo: Anutndo oni bidodo mbumbuwa tetenggoku, ngulo ogingoyingo gumi biyomi yunowa. Yo, hamoo, oni bidodo Moseslo mamana mande ma ingolo, weti mbumbuwa tetenggoku ngu, asa, Anutndo ngundilo oni ngu ogingoyingo gumi yunootoni, ene Setanlo ende biyomimo uwanggo. Ndatelo ngulo, Anutndo enengo mamana mande ngu nowoondoyemo yetoni, ngundo newende sanggawetoni, ene mande damoni biyomi ngundi metemi tewonggoku, ngu nenengo etuyelowolo. Ngundilo nangge, Yuda oni simoo bale bidodo Moseslo mamana mande ingolo oolootenggoku, ngundo weti mbumbuwa tewanggoku ngu, asa, Anutndo ngu oni ngulo mande damoniye, wilikoyelolo ogingoyingo gumi biyomi nguya yunowa. Ndatelo ngulo, ene mamana mande kuli inowonggoku, ene ngu kootu inolo, ma keyoyingo, ngulo ene oonatewanggo. Yo, hamoo oolengo, oni ene Anutndo damoni gome nenengo onindo teyi, elo ingooteku, ngu tetoyi ngu, asa, Anutndo ngu oni ngu yoyowa.
12 Todos aqueles que pecam sem conhecer a lei de Deus se perderão sem essa lei; mas todos aqueles que pecam conhecendo a lei serão julgados por ela.
13 — ausente —
13 Porque as pessoas que Deus aceita não são aquelas que somente ouvem a lei, mas aquelas que fazem o que a lei manda.
14 — ausente —
14 Os não judeus não têm a lei. Mas, quando fazem pela sua própria vontade o que a lei manda, eles são a sua própria lei, embora não tenham a lei.
15 — ausente —
15 Eles mostram, pela sua maneira de agir, que têm a lei escrita no seu coração. A própria consciência deles mostra que isso é verdade, e os seus pensamentos, que às vezes os acusam e às vezes os defendem, também mostram isso.
16 Nga mande kedaga Anut wilikoyeloweloyi, ngulo nondo wesiyolo etenoku nga, ngu kootusina, ngundilo tunootewa. Oni enengo mande damoniye bidodo imangoolo tetenggoku ngu, Anutndo oni bidodo nenengo wilikoyelowa. Ene ngu wilikoyeloweloyi kongga ngu, Anutndo ngu Yesus Kristus inootoni tewa.
16 E, de acordo com o evangelho que eu anuncio, assim será naquele dia em que Deus, por meio de Cristo Jesus, julgará os pensamentos secretos de todas as pessoas.
17 Yengombo noole Yuda oni, elo etenggo. Yo, ye Moseslo mamana mande ngu nowoondoyemo hamoo tetenggoku, ngulo nangge ingolo, nguno yengo bingamiye nangge elo okoolo etenggo. No Anutlo oni, elo meno manggalu kingo etenggo.
17 O que dizer de você? Você diz que é judeu, confia na lei e se orgulha do Deus que você adora.
18 Ene ye Anutlo mamana mandeno etuyelootoyi, ye ingowonggoku Anutndo ndawuga yeno yeni, tunootewaku ngu, ngundilo ngulo, ye mande damoni biyomi, ngundi, metemi ngu wilikolo ingootenggo.
18 Você sabe o que Deus quer que você faça e aprende na lei a escolher o que é certo.
19 Ye ngandilo ingondudu tetenggo. Mamana mandeno, noole kuli hamoo mande ngu damoni ingolo yowooto. Ngundilo ngulo, noole Yuda oni Anutlo mamana mande ma ingoyingo, doongeye kilingo ngundilo, ngu oole etuyelowato. Noole Yuda oni ngu oni ooleliko oolootenggoku, ngulo solu himi. Noole ngu oni ingonduduye kini, ngu Moseslo mamana mande ngu etuyelolo, ngulo ingondudu yunoweloyi oni oolooteto. Noole simooye bobodi Moseslo mamana mande, ngulo etuyeloyingo oni oolootetolo ingootenggo.
19 Você tem a certeza de que é guia dos cegos, luz para os que estão na escuridão,
20 — ausente —
20 orientador dos que não têm instrução e professor dos jovens. Você está certo de que encontra na lei a apresentação completa do conhecimento e da verdade.
21 Yo, ye oni gidalega mande damoni gome metemi etuyelootenggoku, ndawugalo ngulo, yengombo yengo ma etuyelootenggo? Yo, ye oni sungomboya, ye yakaka ma tewelo, elo etuyelootenggo. Ene no ye sumoo yunooteno. Yengombo nguya yakaka tetenggo, bine?
21 Você, que ensina os outros, por que é que não ensina a você mesmo? Se afirma que não se deve roubar, por que é que você mesmo rouba?
22 Ye ngandilo nguya etenggo. Oni elambalisa oluweloyi ngu yokolo, bulibali ma endeyowelo. Elo etuyelootenggo. Ene no ye sumoo yunooteno. Yengombo nguya bulibali endeyootenggo, bine? Ye ngandilo nguya etenggo. No oo yuka biyomimo ma yemboongewanolo ewonggori. Ene no ye sumoo yunooteno. Yengombo nguya ngu oomboolo oo nusago gabogaboyi yakakayi yolo, yengo yano yetenggo, bine?
22 Se você diz que não se deve cometer adultério, por que é que você mesmo comete adultério? Você odeia os ídolos, mas rouba as coisas dos templos.
23 Ye yengo oowooye bingamiye nangge okoolo, meno manggalu kingo etenggoku ngu, noole Anutlo mamana mande ingootetolo ewonggori. Ngundilo elo ngu, ngu mbumbuwa telo, ngundo Anutlo mamana mande ngu yombuliyowonggo. Ngundilo damoninggano nguno, ye Anut oowooyi ngu yombuliyolo, oyumo teyinootenggo.
23 Você se orgulha de ter a lei de Deus, mas você é uma vergonha para Deus porque desobedece à sua lei.
24 Anutlo mandeno, ngu ngandilo nakangowonggori.
24 Pois as Escrituras Sagradas dizem: “Os não judeus falam mal de Deus por causa de vocês, os judeus.”
25 Yuda oni ngu Anutlo sunggiga goweyemo ngudodo ngu, ene Anutlo oni oolengo etuyeloote, bine? Ene mamana mande keyolo ngu, ngu sunggiga ngu gome oolengo. Ene ye mamana mande ngu kalongolo ngu, sunggiga yeno oolooteku ngu, kingo oo ngundilo tunootewa.
25 A circuncisão tem valor se você, que é judeu, obedecer à lei; porém, se não obedecer, é como se você não tivesse sido circuncidado.
26 Ngulo ngu, oni ene sunggi goweyimo ma yeyingo ngu, ene mamana mande ngu gome keyolo, damoni gome nenengo ngu tewaku ngu, asa, ngu oningga ngu Anutlomu. Ene Anut doongeyimo, sunggi eneno kuli oolooteku, ngundilo ene sunggidodo.
26 E, se um homem que não foi circuncidado obedecer aos mandamentos da lei, Deus o tratará como se ele fosse circuncidado.
27 Oni ngu sunggiga ngu kini, ngu oni ngu Anutlo mamana mande gome keyolo, ngunonggo enengombo ye Yuda onilo damoniye kenolo, ngu mamana mandeno wilikoyelowanggo. Ndatelo ngulo, ye mamana mande so uyi nakango yeno oolooteku ngu, ko, yeno sunggiga ngu nguya ye goweyemo oolooteku, ngu ene ye mamana mande ma keyootenggo.
27 Assim vocês, judeus, serão condenados pelos não judeus, pois vocês desobedecem à lei apesar de terem essa lei escrita e de serem circuncidados, enquanto que os não judeus obedecem à lei, embora não sejam circuncidados.
28 Ndawu oningga ngu Yuda oni? Oni gula ene sunggi ngu goweyimo nangge, ngu Anutlo oni kini. Kini, oni gula ene sunggi ngu, ene newendemo oolootekungga ngu, ene Yuda oni oolengo Anutlomu. Sunggi hamoongga nga Anutnonggo Yuka Kundingiyimbo yolo ombulo, oni nowoondoyemo yete. Ngundilo oningga ngu, oni doongeyemo oowooyi kini. Ene Anut doongeyimo ngu, ene oowooyi bingamidodo ooloote.
28 Portanto, eu pergunto: quem é judeu de fato e circuncidado de verdade? É claro que não é aquele que é judeu somente por fora e circuncidado só no corpo.
29 — ausente —
29 Pelo contrário, o verdadeiro judeu é aquele que é judeu por dentro, aquele que tem o coração circuncidado; e isso é uma coisa que o Espírito de Deus faz e que a lei escrita não pode fazer. E o louvor que essa pessoa recebe não vem de seres humanos, mas vem de Deus.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Romanos 2, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.