Mateus 23
Rawa Karo NT (RWO_KAR) vs NVT
1 Ngu naluno, Yesusndo enengo sulena oni, ko, oni simoo bale oowooyingga ngu mande wesiyolo ewolo.
1 Então Jesus disse às multidões e a seus discípulos:
2 Mamana mande etuyeloyingo oni, ko, Parisi oni, ngundo Moseslo mamana mande ngu sobowoolo, ngunonggo ye etuyelootenggo.
2 “Os mestres da lei e os fariseus ocuparam o lugar de intérpretes oficiais da lei de Moisés.
3 Mamana mande bidodo etuyelootenggoku, ye komo ngu bidodo keyoyi. Ene nondo ye loogu yunooteno. Ye komo enengo damoniye tetenggoku, ngu ma keyowelo. Ndatelo ngulo, ene mande metemi wesiyolo elo, ene enengombo ngu ma keyootenggo.
3 Portanto, pratiquem tudo que eles dizem e obedeçam-lhes, mas não sigam seu exemplo, pois eles não fazem o que ensinam.
4 Yo, Parisi oni, ngundo mamana mande oowooyingga oni simoo baleno yetoyi, ngulo ene ngu keyowelo ko biyomi telootenggo. Ngundilo telo, ene oni simoo bale ma hoolooweyelolo, mamana mande keyootenggo.
4 Oprimem as pessoas com exigências insuportáveis e não movem um dedo sequer para aliviar seus fardos.
5 Ene oo bidodo tetenggoku ngu, onindo yeyoya, bingamiye okooyi, elo tetenggo. Ene kembwasayesina oo ulungga yelo, nguno Anutlo mamana mandeni gidalega nakangolo gosiyowolo. Ene towikumba pelungga pelungga oni bingamiyedodomu nguya yemulo, dokikilo nenggulo dalinidodo telo kuduwootenggo.
5 “Tudo que fazem é para se exibir. Usam nos braços filactérios mais largos que de costume e vestem mantos com franjas mais longas.
6 Yo, ene Yuda onilo goobooyingo yano, oni simoo bale doongeyemo tunoo bibiteweloyimbolo, ngulo gome oolengo ingootenggo. Ene oo simbo kayingo naluno nguya, yaba koleteyingo nguno bibiteweloyimbolo, ngu gome ingootenggo.
6 Gostam de sentar-se à cabeceira da mesa nos banquetes e de ocupar os lugares de honra nas sinagogas.
7 Oowali uliyoweloyi musiyomo nguno, onindo ene yeyolo, kambayeloyi etoyi, ngulo nguya gome ingootenggo. Ngundilo nangge, oni simoo baledo oo etuyeloyingo oni elo, oowooye bingami okooyi, elo tewonggori.
7 Gostam de receber saudações respeitosas enquanto andam pelas praças e de ser chamados de ‘Rabi’.
8 Ene yendo oni gidalegado oowooye bingamiye okoolo, ngunonggo oo etuyeloyingo oni, eyilo ma ingowelo. Ndatelo ngulo, ye bidodo Anut doongeyimo ngu siyelo oluwanggo. Yengo oo etuyeloyingo oni gulanangge, ngu Anutndo nangge.
8 “Não deixem que pessoa alguma os chame de ‘Rabi’, pois vocês têm somente um mestre, e todos vocês são irmãos.
9 Ngundilo nangge, ye nga melako ngano, oni gulaya, Awanayilo ma ewelo. Ndawugalo ngulo, ye Awaye gulanangge ngu, Anutndo nangge Sambo endemo ooloote.
9 Não se dirijam a pessoa alguma aqui na terra como ‘Pai’, pois somente Deus no céu é seu Pai.
10 Ngundilo nangge, onindo yeya, tabango onilo, ma ewelo. Kini, yengo tabango oni ngu gulanangge Kristus nangge.
10 Não deixem que pessoa alguma os chame de ‘Mestre’, pois vocês têm somente um mestre, o Cristo.
11 Ene ye kewooloyemo oni ulungga tunootewelo ingowaku ngu, asa, ene komo yengo ko oni olini.
11 O mais importante entre vocês deve ser servo dos outros,
12 Ngundilo nangge, oni gula enengo oowooyi bingami okoowelo ngu, Anutndo ngu oningga ngulo oowooyi yeni bodaga ameno uwa. Ngundilo nangge, oni gula, enengo oowooyi ingootoni, ameno bodaga tewaku, Anutndo ngu oningga ngulo oowooyi yeni, ulungga tewa.
12 pois os que se exaltam serão humilhados, e os que se humilham serão exaltados.
13 Ye mamana mande etuyeloyingo oni, ko, Parisi oni, ye mebuye sangala oni! Ye ingondale teyi! Ye nowoondoye ma yowoolengolo, Anutno nguno ma oolouwelo ingootenggo. Yo, ye nowoondoye hamoo ma teyingo, ngulo ye oni simoo bale gidalega nguya, ye yoyokootoyi, ene Anutlo mandeni damoningga, ngundo enengo oni simoo bale soboyelooteku, nguno ma utenggo. Yo, yendo enengo Anutlo nowoondoyemo hamoo teyingo damoningga, ngulo oole gosiyolootenggo.
13 “Que aflição os espera, mestres da lei e fariseus! Hipócritas! Fecham a porta do reino dos céus na cara das pessoas. Vocês mesmos não entram e não permitem que os outros entrem.
14 Ye mamana mande etuyeloyingo oni, ko, Parisi oni! Ye mebuye sangala oni! Ye ingondale teyi! Ye bale nggami ngu ganayelolo, tolige tolige ye enengo oo sitowi, ko, enengo ya nguya ngu kingo yololootenggo. Ngundilo telo ngu, oni doongeyemo, ye Anutno kingo kila pelu pelungga tetoyi, Anutndo mete ngu bale nggami ngu hoolooweyelowa. No yeno mande yanggango eteno! Kootusina ngu, yengo damoni biyomi tetenggoku, ngu Anutndo ngulo gumi kowuli ulungga oolengo yunowa.
14 “Que aflição os espera, mestres da lei e fariseus! Hipócritas! Tomam posse dos bens das viúvas de maneira desonesta e, depois, para dar a impressão de piedade, fazem longas orações em público. Por causa disso, serão duramente castigados.
15 Ye mamana mande etuyeloyingo oni, ko, Parisi oni, ye mebuye sangala oni! Ye ingondale teyi! Ye wendeyino, ko, mela yowoko biyomi yade yade oololo, oni gula yootoyi, ngundo yengo nowoondoye hamoo teyingongga ngu keyowa. Ene ye ngu ko oningga ngu yolo, yengo damoniye biyomi etuyelootoyi, enengo damoni biyomi, ngundo yengo damoni biyomingga ngu bidodo dagayelowa. Yendo ene nguya yolo, Setanlo ende biyomi nguno uwanggo.
15 “Que aflição os espera, mestres da lei e fariseus! Hipócritas! Atravessam terra e mar para converter alguém e depois o tornam um filho do inferno, duas vezes pior que vocês.
16 Ye doongeye kilingo oni, ye oni gidalega oole etuyelowelo ngu, ye ingondale teyi! Ye oni simoo bale ngandilo damoni biyomi ngu, ebe ganagana mandelo etuyelootenggo. Oni gula mande awuno oolengo solumimonggo elo, Anutlo goobooyingo ya kundingiyi Tempel, ngu oowooyimonggo mande ewaku ngu, ariya, mande elo gosiyowoku, ngu ene mete yokowa. Ngulo ngu, onindo ene yolo, mande wilikoyingo onino oolouweloyi nguya kini. Ngundilo nangge, oni gulado mande elo, bobeye gol gome gome Tempelno oolooteku, elo mande gosiyolo, ene mande awuno oolengo solumimonggo etoni ngu, ariya, ngu mandega ngu, ene komo keyoni. Ene mande logo gosiyowoku, ngu ma keyolo tetoni ngu, asa, onindo ene mete yolo, mande wilikoyingo onino oolouwanggo. Mande ebe ganagana ngundilo elo etuyelootenggoku, ngu biyomi oolengo! Ye doongeye kilingo oolengo! Ndawuga, ngu koleteyingo? Beye gol gome gome Tempelno oolooteku, ngundo bine, ngundi, Anutlo Tempel, ngundo beye gome gome ngu yeni, kundingiyi tete, bine? Tempel kundingiyi ngundo gol beye yeni, kundingiyi nguya tunootete.
16 “Que aflição os espera, guias cegos! Vocês dizem não haver importância se alguém jura ‘pelo templo de Deus’, mas se jurar ‘pelo ouro do templo’ será obrigado a cumprir o juramento.
17 — ausente —
17 Tolos cegos! O que é mais importante: o ouro ou o templo, que torna o ouro sagrado?
18 Yendo mande biyomi gula nguya oni simoo baleno etuyelootenggoku, ngu ngandilo. Oni gula mande gosiyolo ngundilo elo, Anutno woolo yeweloyi digi yawasano ngu hamoo awuno oolengo solumimonggo etoni ngu, ariya, ene mande gosiyowoku, ngu mete yokowa. Ngulo ngu, onindo ene yolo, mande wilikoyingo onino oolouweloyi nguya kini. Ngundilo nangge, oni gula mande gosiyolo, ngundilo elo, oo Anut inowoku, ngu woolo yeweloyi sanganimo oolooteku, ngu mande hamoo awuno oolengo solumimonggo etoni ngu, asa, mande ewoku, ngu ene komo keyoni. Ene mande logo gosiyowoku ngu ma keyolo tetoni ngu, asa, onindo ene mete yolo, mande wilikoyingo onino oolouwanggo. Ye doongeye kilingo oolengo! Ndawuga, ngundo dagate? Oo Anut inowoku ngu, bine; ngundi, Anutno woolo yeweloyi digi yawasa, ngundo oo Anut inowoku, nguno yeni, kundingiyi tete, bine? Gol beye yemboongeyingo musiyomo yetenggoku, ngu musiyongga ngundo yeni, gol beye kundingiyi nguya tunootete.
18 Dizem também não haver importância se alguém jura ‘pelo altar’, mas se jurar ‘pelas ofertas sobre o altar’ será obrigado a cumprir o juramento.
19 — ausente —
19 Cegos! O que é mais importante: a oferta sobre o altar ou o altar, que torna a oferta sagrada?
20 Ngu damoni ngu, nenengo kini. Oni gula mande gosiyolo, Anutno woolo yeweloyi digi yawasa, ngulo mande awuno oolengo solumimonggo mande etoni ngu, ariya, ene mande gosiyolo, Anutno woolo yeweloyi, ko oo nguno Anut inowoku, ngu sanganimo nguno oolooteku, nguya gosiyowolo.
20 Quando juram ‘pelo altar’, juram por ele e por tudo que está sobre ele.
21 Ngundilo nangge, oni gula Tempel ngulo mande gosiyolo, awuno oolengo solumimonggo etoni ngu, ariya, ene mande gosiyolo, Tempelno ko Anut kundingiyi nguya Tempelno oolooteku, ngu gosiyowolo.
21 Quando juram ‘pelo templo’, juram por ele e por Deus, que nele habita.
22 Mande gula ngandilo. Oni gula Sambo ende ngulo mande gosiyolo, awuno oolengo solumimonggo etoni ngu, ariya, ene mande gosiyolo, Anutlo yaba bingaminidodo, ko, Anut nguya yaba sanganimo bibiteteku nguya, mandelo gosiyowolo.
22 Quando juram ‘pelo céu’, juram pelo trono de Deus e por Deus, que se senta no trono.
23 Ye mamana mande etuyeloyingo oni, ko, Parisi oni, ye manggoye sangala! Ye ingondale teyi! Ye yanggango yelo, oo bidodo yengo kono suwe oo sookiyagoolo nguya yootenggoku, ngulomu kande elayaga ngu yolo, gulanangge andangelo, Anut inootenggo. Ngu hamoo oolengo, ngu damoni gome tetenggoku, ngu metemi. Ene Anutlo mamana mande oo ulungga oolengo ngu, ye ma keyootenggo. Yo, ye damoni nenengomo oni wilikoweloyi; nowoondoye ebe ino ino teweloyi ngulo damoni; ko, nowoondoye hamoo teyingo ngulo damoni, ngu ye ma keyootenggo. Ye komo ngu oo ngu teya, ko, Anut oo inoweloyi nguya keyoyi. Ngundilo damoningga ngu, gome oolengo.
23 “Que aflição os espera, mestres da lei e fariseus! Hipócritas! Têm o cuidado de dar o dízimo da hortelã, do endro e do cominho, mas negligenciam os aspectos mais importantes da lei: justiça, misericórdia e fé. Sim, vocês deviam fazer essas coisas, mas sem descuidar das mais importantes.
24 Ye mamana mande etuyeloyingo oni, ko, Parisi oni! Ye manggoye sangala! Ye ingondale teyi! Ye oni doongeye kilingo, ngundo oni gidalega oole etuyelowelo tetenggoku ngundilo. Yengo koondo samayi, toba sanganisina ngu sonowoolo, newendemo ngu yakaka damoni, yengo ingondudu keyootenggoku, ngundo hangelo ooloote. Koletelo, yengo toba newendemo ngu yomosiyootoyi, namboyi oodoni ngu, ariya, sangani nguya namboyi oluwa. Ye oni gula enengo sonono imimoo bodaga ngu sanganimo ooleteku, ngundilo. Oningga ngu sodedonangge mimoongga yolo, yokolo, ene bo ulungga biyomi sono nelo nemukooteku ngundilo.
24 Guias cegos! Coam a água para não engolir um mosquito, mas engolem um camelo!
25 — ausente —
25 “Que aflição os espera, mestres da lei e fariseus! Hipócritas! Têm o cuidado de limpar a parte exterior do copo e do prato, enquanto o interior está imundo, cheio de ganância e falta de domínio próprio.
26 Ye Parisi oni, ye doongeye kilingo! Ye komo koletelo toba newende sonowootoyiga namboyi yetoninggago, asa, kootu sanganisina nguya namboyi oluwa.
26 Fariseus cegos! Lavem primeiro o interior do copo e do prato, e o exterior também ficará limpo.
27 Ye mamana mande etuyeloyingo oni, ko, Parisi oni manggoye sangala! Ye ingondale teyi! Ye oni melengooweloyi musiyo sanganimo kumu nomboyimbo dowootenggoku ngundilo. Sanganimo ngu, gome oolengo kenomayingoweloyi, ene mele newendemo ngu, oni wembuye oowooyingga, ko oo bidodomo biyomi buwoo ngundo nangge hangete.
27 “Que aflição os espera, mestres da lei e fariseus! Hipócritas! São como túmulos pintados de branco: bonitos por fora, mas cheios de ossos e de toda espécie de impureza por dentro.
28 Ye ngundilo nangge oolootenggo. Oni goweye sangani kenolo ngu, oni nenengolo ingootenggo. Ene nowoondoyemo ngu, ye ebe ganagana teweloyi damoni, ngundo nowoondoyemo hangelo oodoni, ngulo mamana mande nenengo ngu yokootenggolo ewolo.
28 Por fora parecem justos, mas por dentro seu coração está cheio de hipocrisia e maldade.
29 Ye mamana mande etuyeloyingo oni, ko, Parisi oni manggoye sangala! Ye ingondale teyi! Ye Anutlo ingondudu eyingo oni, ko, oni nenengo kuli kumooyingo, ngu meleyeloyingo ngulo meleye ngu gome yomosiyolo, so uyi nakango imitoyi, gome tetoni ngu, ngundilo oni ngulo oowooyi bingamiye okootenggo.
29 “Que aflição os espera, mestres da lei e fariseus! Hipócritas! Constroem túmulos para os profetas, enfeitam os monumentos dos justos
30 Meleyemo ye nakayangga tetenggoku, ngu oni simoo bale telo, etuyelowelo ngundilo etenggo. Noole osisambado nalungga oluwonggoku, nguno ootoolo ngu, ariya, noole Anutlo ingondudu eyingo oni yulewonggoku, ngundilo noole ma yulewootowolo etuyelootenggo.
30 e depois dizem: ‘Se tivéssemos vivido no tempo de nossos antepassados, não teríamos participado com eles do derramamento de sangue dos profetas’.
31 Ye simoo bale doongeyemo damoni ngundilo tetenggoku, ngundo tunoo oolengo etuyeloote. Ngu hamoo oolengo, ye ngu oni kuli Anutlo ingondudu eyingo oni yuleyi kumooyingo, ye ngulo osisambaye oolengo yootunolo etuyelootenggo.
31 “Ao dizer isso, porém, testemunham contra si mesmos que são, de fato, descendentes dos que assassinaram os profetas.
32 Asa, yengo osisambayebo oo damoni tewonggoku, ngu yendo enengo musiyemo dikaya, oo ngu bidodo temukoyi!
32 Vão e terminem o que seus antepassados começaram.
33 Ye sile! Ye sile biyomi simoongo! Ye osisambayeboya, Setanlo ende de nombo ma kumooweloyi, nguno oolouwanggo. Ye saweloyi oole gula kini!
33 Serpentes! Raça de víboras! Como escaparão do julgamento do inferno?
34 Ariya, no yeno etoowega, ye ingoyi! No Anutlo ingondudu eyingo oni, ingondudu gome oni, ko, Anutlo mande etuyeloyingo oni gome, no suleyelootoowe, yeno oolouwanggo. Ene yendo gidalega yuleyi kumootoyi; gidalega de mombimo yosanggawetoyi kumootoyi; gidalegado ye goobooyingo ya bidodo ngu newendemo gisasaluyelowanggo; gidalega yendo ende gulanonggo oweyelootoyi, ene ende gulano satoyi, keyelolo sawanggo.
34 “Por isso eu lhes envio profetas, homens sábios e mestres da lei. Vocês crucificarão alguns e açoitarão outros nas sinagogas, perseguindo-os de cidade em cidade.
35 Ye ngu damoningga ngu tetenggoku ngu, ariya, oni nenengomu bidodo melako ngano me onindo yuleyi kumooyingo, ngulo kowuli kootusina, ye yowanggo. Ye ngundilo oni ngulo kowuliye koolowootoyi, kuli oolengo, Adamlo nangoni Ebel, bebeyibo uleni kumooyingomu ngundilo nangge ombulo, yade yade oololo, goobooyingo ya Tempel newendemo Anutlo woolo yeweloyi tanggeyemo, ngu naluno, oni gulado Sekarayiya, Berekayiya nangoni, ngu uleyi kumoowonggori. Ngulo no yeno hamoo eteno. Ye nga oni oolootenggoku nga, ye bidodo uli biyomi, ngu oo tewonggoku ngulo yowanggo.
35 Como resultado, serão responsabilizados pelo assassinato de todos os justos de todos os tempos, desde o assassinato do justo Abel até o de Zacarias, filho de Baraquias, que vocês mataram no templo, entre o santuário e o altar.
36 — ausente —
36 Eu lhes digo a verdade: esse julgamento cairá sobre a presente geração.”
37 Oo Yerusalem, Yerusalem simoo bale! Suwoo suwoo, no nowoondoye hamoo teyingo, ngulo oole nenengo etuyelolo, kandenembo yodowoolo soboyelowelo ingooteno. No yodowoolo, hoolooweyelootoowe, kooduli nemimbo simoongo wileyo newendemo wiliyolo, boogoyelooteku, ngundilo tewelo ingooteno. Ene ye ngulo ma ingolo, no noyokowonggo. Ngundilo telo, ye Anutndo enengo ingondudu eyingo oni suleyelootoni yeno ooloutoyi, yendo ene yuleyi kumoolo, digi yolo, nolo ko onino oolongoolo, ene nguya yulewonggo.
37 “Jerusalém, Jerusalém, cidade que mata profetas e apedreja os mensageiros de Deus! Quantas vezes eu quis juntar seus filhos como a galinha protege os pintinhos sob as asas, mas você não deixou.
38 Ngundilo ngulo, ye ingoyi! Anutndo ye yoyokootoni, ngulo ye kingo oluwanggo.
38 E, agora, sua casa foi abandonada e está deserta.
39 Yo, no yeno hamoo eteno. Ye ko no ma neyolo oode oode oololo, yengo manggoyebo mete ko ewanggo. Anut, gedo oningga ngu gengo oowoonggemo ombuteku, ngu kumana inolo ewanggo. (Sam 118:26)
39 Pois eu lhe digo: você nunca mais me verá, até que diga: ‘Bendito é o que vem em nome do Senhor!’”.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 23, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.