Mateus 22
Rawa Karo NT (RWO_KAR) vs NTLH
1 Yesusndo eneno mande yamonggawo gidalega ewolo.
1 De novo Jesus usou parábolas para falar ao povo. Ele disse:
2 Anut Oo Bidodo Sembuli Sembunaye, ngundo endega enengo oni simoo bale soboyelooteku ngu, ngu melako oni sobosobo koleteyingo ulungga, ngulo damoni ngandilo. Melako oni ulungga, ngundo nangonimbo bale yowelo tetoni, ngulo simbo ulungga kawolo.
2 — O
3 Koletelo, ene (Yuda) oni ngu simbo ulungga nguno mayeyi, elo, nalu logo tewolo. Ariya, oo neweloyi naluno, enengo sulena oni suleyelootoni, oololo, ngu oni sunggi yeyingoku negoyelootoyiga, ombuyi, elo negoyelootoyi, ene yokowolo.
3 Depois mandou os empregados chamarem os convidados, mas eles não quiseram vir.
4 Ngu oniku yokootoyi ngu, asa, enengo sulena oni gidalega suleyelolo ewonggori. Ye oni sunggi yeyingoku, nguno ngandiya eyi. Oni ulunggado kuli oo simbo ulungga kalo yewolo. Bulmakau ko, oo nusago moondeyi ndindi teyingo gomemu nguya kuli yutolo, kalo, oo bidodo yomosiyolo, yetoni ooloote. Nga nalungga nga, nangone bale yoweloyi, ngulo ngu, ye nguya ombutoyi, ngu naluno, gooboongoolo, oni oni telo, oo newatolo ewolo.
4 Então mandou outros empregados com o seguinte recado: “Digam aos convidados que tudo está preparado para a festa. Já matei os bezerros e os bois gordos, e tudo está pronto. Que venham à festa!”
5 Ariya, sulena onikundo oololo etoyi, ene oniku enengo mandeni ma ingowelo, ngulo yokolo sawonggori. Oni gidalega enengo oowali kono satoyi, oni gidalega enengo bobeye yoweloyi kono nguno sawonggori.
5 — Mas os convidados não se importaram com o convite e foram tratar dos seus negócios: um foi para a sua fazenda, e outro, para o seu armazém.
6 Ngundilo satoyi, ene oni gidalega oni ulungga enengo ko oni yodowoolo, gisaluyelolo yuleyi kumoowolo.
6 Outros agarraram os empregados, bateram neles e os mataram.
7 Ngundilo tetoyi ngu, melako oni sobosobo koleteyingo ulungga ngundo ingolo, ngulo ene sanggili telo, enengo me oni suleyelootoni, oololo, ngundo enengo ko oni yulewonggoku oniku yutomukolo, enengo ende yande nguya kamukowolo.
7 O rei ficou com tanta raiva, que mandou matar aqueles assassinos e queimar a cidade deles.
8 Ene ngundilo ya kamukootoyi ngu, asa, oni ulungga enengo sulena onikuya ewolo. Bale yoweloyi oo simbo ulunggaku ngu oolooteku nga, ene oni negoyelowonoku, ngulo damoniye nenengo kini, ngulo no ene yoyokootoni, ngano ma ombuwanggo.
8 Depois chamou os seus empregados e disse: “A minha festa de casamento está pronta, mas os convidados não a mereciam.
9 Ariya, ye oolouya, oolesanga bidodomo onilo doongeteya, negoyelootoyiga, nga bale yoweloyi simbogano ngano ombuyilo ewolo.
9 Agora vão pelas ruas e convidem todas as pessoas que vocês encontrarem.”
10 Ngulo ngu, enengo sulena oniku ngundilo ingolo, ene oole sungo sungo oololo, oni simoo bale bidodo yeyolo, goobooyelolo, oni biyomi ko oni metemimu nguya ombuyi elo sumoo yunolo, suleyelootoyi ombuwonggori. Ngundilo tetoyi ngu, bale yoweloyi musiyonggaku oni simoo bale oowooyingga hangewolo.
10 — Então os empregados saíram pelas ruas e reuniram todos os que puderam encontrar, tanto bons como maus. E o salão de festas ficou cheio de gente.
11 Ngu bale yoweloyi naluno, enengo damoniye ngu ngandilo. Oni simbo sembuliga, ngundo oni kuli sunggi yewoku, nguno nenggulo keda bayetelo yunowolo. Ngu naluno, melako oni sobosobo koleteyingo ulunggado yaloko ulo, oni simoo bale oo simbo ulunggano mayewonggoku yeyoyingomu ngu, oni gula ngu nenggulo yunowoku, ngu ma tewolo.
11 Quando o rei entrou para ver os convidados, notou um homem que não estava usando roupas de festa
12 Oni ulunggakundo ngu oninggakuya ewolo. Doboone, ge ndawugalo bale yoweloyi nengguloga ngu ma tewolo? Ene sumoo etoni, ngulo oninggaku sosolelo, mande gumi ma ewolo.
12 e perguntou: “Amigo, como é que você entrou aqui sem roupas de festa?”
13 Ngundilo tetoni ngu, oni oo sembuligaku enengo sulena oniya ngandilo ewolo. Nga oningga nenggulo inowonoku, ene ma teyingo, ngulo kekandeyi ukingoya, yoya, endesina oolongootoyiga uya, uleliko olini. Ngu uleli musiyonggano nguno, ngu oni bidodo sendo ulungga telo, metokalikali telo oluwanggolo ewolo.
13 Então o rei disse aos empregados: “Amarrem os pés e as mãos deste homem e o joguem fora, na escuridão. Ali ele vai chorar e ranger os dentes de desespero.”
14 Yesusndo mande gumi gula soweyolo ewolo. Yo, Anutndo oni bidodo negoyelolo, ngundilomu, ene gulanangge nangge logoyelootoni, newendesina ulolootenggolo ewolo.
14 E Jesus terminou, dizendo:
15 Ngu naluno nguno, Moseslo mamana mande sobowooyingo oni oowooyi Parisi, ngundo enengombo mande gosiyolo, ingondudu ewonggori. Ene mande gosiyolo, Yesus sumoo mande elo inootooye, ene mete mande gumi metemimu ma ewa. Ngulo ene oole erewelo, Yesus goweyi sanggawelo mande ewanggo.
15 Os fariseus saíram e fizeram um plano para conseguir alguma prova contra Jesus.
16 Ngundilo ngulo, Parisilo sulena oni, ko, Herodlo ko oni suleyelootoyi, Yesusno oololo, sumoo ewonggori. Oo etuyeloyingo oni, noole ingooteto. Ge mande hamoomu nangge ete. Ge oni gulalo nangge gome ma ingondudu tete. Kini, ge oni simoo bale bidodo goobooyelolo, Anutlo mande damoni metemi nanggelo etuyeloote.
16 Então mandaram que alguns dos seus seguidores e alguns membros do partido de Herodes fossem dizer a Jesus: — Mestre, sabemos que o senhor é honesto, ensina a verdade sobre a maneira de viver que Deus exige e não se importa com a opinião dos outros, nem julga pela aparência.
17 Ngundilo ngulo, ge nooleno e. Ge ndatelo ingoote? Noole Yuda oni nga, digi beye Takis Sisano inowato, bine, ngundi kini bine? Elo ewonggori.
17 Então o que o senhor acha: é ou não é contra a nossa Lei pagar impostos ao Imperador romano?
18 Ngundilo sumoo etoyi ngu, Yesusndo enengo mande ebe ganagana ngu ingolo, enebana mande gumi ewolo. Ye mebuye sangala oni! Ndawugalo ye no tewoonelootenggo? Ye bobeye gula Sisa inoweloyi ngu yoya, ombutoyiga, nondo kenoowe. Ngundilo etoni, ingolo, ene beye gula yolo, ombulo, Yesus inowolo.
18 Mas Jesus percebeu a malícia deles e respondeu:
19 — ausente —
19 Tragam a moeda com que se paga o imposto! Trouxeram a moeda,
20 Inootoyi, Yesusndo kenolo, enebana sumoo yunowolo. Nga bobeye bungomo gabogaboyi, ko, oowooyi nakangoyingo nga oonelomu? Elo ewolo.
20 e ele perguntou:
21 Ene ngundilo sumoo etoni, enebana mande gumi ewonggori. Ngu Sisalomu. Ngundilo etoyi, Yesus enebana mande gumi ewonggori. Sisalo oo ngu, ye komo Sisa inoyi. Anutlo oo ngu, ye komo Anut inoyilo ewonggori.
21 Eles responderam: — São do Imperador. Então Jesus disse:
22 Oniku ngu enengo mandega ngu ingolo, ngulo ene soliyokowonggori. Ngundilo ngulo, ene Yesus yokolo sawonggori.
22 Eles ficaram admirados quando ouviram isso. Então deixaram Jesus e foram embora.
23 Ariya, ngu naluno nangge, Yuda oni gidalega oowooyi Sadusi, ngundo Yesusno, mayewonggori. Ngu Sadusi oni, ngundo ngu, ene ngandilo ingolo etenggo. Oni kumootenggoku ngu, ene ko ma ootookoowanggolo ingootenggo. Ngu oni ngu Yesusno ombulo, tewoongowelo sumoo inolo ewonggori.
23 Naquele mesmo dia chegaram perto de Jesus alguns saduceus , afirmando que ninguém ressuscita.
24 Oo etuyeloyingo oni, Mosesndo mande gula ngandilo nakangolo yunowolo. Oni gula simoongo kiningga kumoowaku ngu, ariya, kameyimbolo konebeyi gula ootoolo ngu, ngundo ngu bale nggami ngu yowa. Nguno nangoningga tunootewaku ngu, ngu bobeyi hoolooweyingo oluwalo ewolo.
24 Eles disseram a Jesus: — Mestre, Moisés ensinou assim: “Se um homem morrer e deixar a esposa sem filhos, o irmão dele deve casar com a viúva, para terem filhos, que serão considerados filhos do irmão que morreu.”
25 Ariya, oni simoongolo gulanangge ngu, ene kandegula gidembolo elaya, noole kewoolonayimo oluwonggo. Koleteloga, ngundo balega yowolo. Asa, ngu simoongo kini oode, kootusina kumoowolo. Kameyi kumootoni ngu, asa, koneyombo ngu baleyi nggaminggaku ngu yowolo.
25 Acontece que havia entre nós sete irmãos. O mais velho casou e morreu sem deixar filhos. Assim, ele deixou a viúva para o segundo irmão.
26 Yo, koneyo enebana ngu balegaku yolo, ene nguya simoongo kini oode, kumoowolo. Ngulo koneyo kabusayigaku enebana ngu balegaku nangge yolo oode, ene nguya simoongo kini oode kumoowonggori. Ngundilo nangge, ngu simoongolo kandegula gidembolo elayagaku bale gulanangge yolo, kumooloodoyi kinitewolo.
26 A mesma coisa aconteceu com este, e também com o terceiro, e, finalmente, com todos os sete.
27 Kootusina, balegaku nguya kumoowolo.
27 Depois de todos eles, a mulher também morreu.
28 Ariya, kootusina, oni kumooyingoku, ko ootookoowanggoku naluno nguno, ngu balega ngu oone baleyi nenengo? Ge ingoote. Ngu kandegula gidembolo elayagaku, ngu bidodo baleye gulanangge. Elo ewolo.
28 Portanto, no dia da ressurreição, de qual dos sete a mulher vai ser esposa? Pois todos eles casaram com ela!
29 Yesusndo enengo mande ngu ingolo, gumi ewolo. Ye Anutlo mandeno, ko, enengo yanggangoni nguya, ngu ma ingootenggo. Ngulo ngu, ye mande bulibali etenggo.
29 Jesus respondeu:
30 Oni kumooyingo ngu ko ootookooyingo naluno nguno, simoo bale kameyi baleyi teweloyi kini. Kini, ene Anutlo Sambono Engel oni oolootenggoku, ngundilo oluwanggo.
30 Pois, quando os mortos ressuscitarem, serão como os anjos do céu, e ninguém casará.
31 Ene nga mandega oni kumooyingo ko ootookooweloyi ngu, ye Moseslo buk kuli kandangelo ingolo, ene ye ngulo damoni nenengo ma ingootenggo. Ngu mandegano nguno, Anutndo Moseslo ewolo.
31 E, quanto à ressurreição dos mortos, será que vocês nunca leram o que Deus disse? Ele afirmou:
32 Yesusndo mande gula soweyolo ewolo. Moseslo mande, ngundo etuyelooteku ngu, ngu ngandilo. Oni simoo bale keda oolootenggoku, ko oni kumooyingomu, ngulo gaboye keda oolootenggoku, ngulo Anut. Elo ewolo.
32 “Eu sou o Deus de Abraão, o Deus de Isaque e o Deus de Jacó.” E Deus não é Deus dos mortos e sim dos vivos.
33 Ngundilo etoni, oni simoo bale enengo mande etuyelowoku, ngu ingolo soliyokowonggori.
33 Quando a multidão ouviu isso, ficou admirada com o ensinamento dele.
34 Ngu naluno, Parisi onindo mande ingootoyi, Yesusndo Sadusi onilo sumoo mande bidodo ewonggoku, ngu andangemukootoni, ngulo Parisi oni ene nguya Yesus tewoongoweloyimbolo oololo gooboongoowonggori.
34 Os fariseus se reuniram quando souberam que Jesus tinha feito os saduceus calarem a boca.
35 Parisi oni gula, mamana mande gome watayi, ngundo Yesusno ombulo, tewoongoweloyi mande ngu ingolo, sumoo ewonggori.
35 E um deles, que era mestre da Lei , querendo conseguir alguma prova contra Jesus, perguntou:
36 Oo etuyeloyingo oni, ndawu mamana mandega, ngundo mamana mande gidalega ngu dagayeloote? Elo ewonggori.
36 — Mestre, qual é o mais importante de todos os mandamentos da Lei ?
37 Yesusndo mande ngundilo ingolo, gumi ewolo. Oo Sembuli Ulungga, ngu gengo Anut hamoo oolengo. Gengo nowoondoge bidodo, ingonduduge bidodo, ngu yanggangongge oo ngu bidodo komo Anut inoya, gome keyo.
37 Jesus respondeu:
38 Nga mamana mandega ngando mamana mande gidalega bidodo dagayeloote.
38 Este é o maior mandamento e o mais importante.
39 Ngu mamana mande elayayiga nguya ngandilo. Gengombolo gome ingooteku, ngundilo nangge, ge tanggegemo oni gidalega oolootenggoku, ngu bidodo nguya nowoondoyi yunolo ewolo.
39 E o segundo mais importante é parecido com o primeiro: “Ame os outros como você ama a você mesmo.”
40 Nga mamana mande elayaga geno etenoku nga, ngu Anutlo mamana mande bidodo ngulo damoni oolengo, ko, Anutlo ingondudu eyingo oniku, enengo mande bidodo ngulo damoni nguyalo ewolo.
40 Toda a Lei de Moisés e os ensinamentos dos
41 Asa, ngu naluno nguno, Parisi oni gooboongoolo oodoyi, Yesusndo sumoo yunowolo.
41 Quando os fariseus estavam reunidos, Jesus perguntou a eles:
42 Ye ndatelo ingootenggo? Kristus, Anutndo noole yoyoweloyi sunggi yewo oni, ngu oone nangoni? Etoni, Parisi onindo mande gumi ewonggo. Kristus, ngu Dewitlo sembenilo ewonggori.
42 — O que vocês pensam sobre o — De Davi! — responderam eles.
43 Etoyi, enendo mande gumi ewolo. Ariya, Anutlo mandeno nguno, ndawugalo Yuka Kundingiyimbo Dewit newende yokutuwootoni, Kristuslo elo eyingo, Oo Sembuli Ulunggalo eyingo?
43 Jesus tornou a perguntar:
44 — ausente —
44 “O Senhor Deus disse ao meu Senhor:
45 Ariya, ene ngu Dewit enengo osiyi nangge ngu, ariya, ndawugalo Dewitndo enedodo Oo Sembuli Ulungga, ewa? Yesusndo ewolo.
45 Portanto, se Davi chama o Messias de Senhor, como é que o Messias pode ser descendente de Davi?
46 Yesusndo sumoo mande yanggangongga ewoku, ngulo mande gumi eweloyi, oni gula ene ereremo kini. Ene ngu mandega ngu ingolo, ngu naluno, damoni yelo, sosolelo, ngulo ene mande gulalo ko ma sumoo inowolo.
46 Ninguém podia responder mais nada, e daquele dia em diante não tiveram coragem de lhe fazer mais perguntas.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 22, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.