Mateus 21

Rawa Karo NT (RWO_KAR) vs NVT

Sair da comparação
NVT Nova Versão Transformadora
1 Yesus enengo sulena onikudodo Yerusalem namoko oololo, Betipas ngu ende bodaga Olib puli ngu tanggeyimo, ene nguno tunootewonggori. Ngu naluno nguno, Yesusndo enengo sulena oni elaya ende bodagano suleyelowelo ewolo.
1 Quando já se aproximavam de Jerusalém, Jesus e seus discípulos chegaram a Betfagé, no monte das Oliveiras. Jesus enviou na frente dois discípulos.
2 Yali endega namokono kenooteliku anduno oolouli. Yali oololo, Hos gula oowooyi Donki gula nangonidodo de bungomo gosiyootoyi oolooteliku, ngu kenoya, wesiyoya, kimbonanonggo dowooya, yoya, nono ombuli.
2 “Vão àquele povoado adiante”, disse ele. “Assim que entrarem, verão uma jumenta amarrada, com seu jumentinho ao lado. Desamarrem os animais e tragam-nos para mim.
3 Ende oni ngundo yali sumoo yunootoningga ngu, ariya, yali ngandiya eli. Oo Sembuli Ulungga, ngundo nga Donkingga nga ko inowelo etoni, ngundiya eya eli. Ngundilo etoni ingolo ngu, asa, yali sodedonangge suleyelootoni, ko ombuwalilo ewolo.
3 Se alguém lhes perguntar o que estão fazendo, digam apenas: ‘O Senhor precisa deles’, e de imediato a pessoa deixará que vocês os levem.”
4 Yesusndo mande gula nguya ewolo. Kuli, Anutlo ingondudu eyingo oni gulado mandega eyingo, ngu ataga engge tunootete. Kuli ene ngandilo nakangolo ewolo.
4 Isso aconteceu para cumprir o que foi dito por meio do profeta:
5 — ausente —
5 “Digam ao povo de Sião: ‘Vejam, seu Rei se aproxima. Ele é humilde e vem montado num jumento, num jumentinho, cria de jumenta’”.
6 Ariya, sulena oni elayagaku oololo, Yesusndo ewoku, ngundilo tewoliyo.
6 Os dois discípulos fizeram como Jesus havia ordenado.
7 Ene Donki nangoni nguya kimbonadodo yoyolo, Yesusno ombulo, enengo dokikilo nenggulo ngu andangelo, Donki nangoni sanganimo yomiwoli. Ene ngundilo yomitoli, ariya, Yesus oolelo, ngu sanganimo bibitewolo.
7 Trouxeram a jumenta e o jumentinho e puseram seus mantos sobre o jumentinho, e Jesus montou nele.
8 Enengo sulena oni ngundilo tetoyi, oni simoo bale oowooyingga oolengo nguya, enengo dokikilo nenggulo oolekana yomilo yomilo oolouwonggori. Gidalegado de uyi ulungga nguya toongoolo, oolekanare yomiwonggori. Ngundilo telo, Yesus oowooyi bingaminidodo okoolo, mela ngano sobosobo koleteyingo ngundilo tewolo.
8 Grande parte da multidão estendeu seus mantos ao longo do caminho diante de Jesus, e outros cortaram ramos das árvores e os espalharam pelo chão.
9 Ene ngundilo tetoyi, simoo bale koletetoyi, gidalega kootu telo, oololo, ene moguluwoolo ewonggori.
9 E as pessoas, tanto as que iam à frente como as que o seguiam, gritavam: “Hosana, Bendito é o que vem em nome do Senhor! Hosana no mais alto céu!”.
10 Asa, Yesus yade yade Yerusalem utoni ngu, endemo simoo bale oowooyingga ngu kenolo soliyokolo, sumoo ewonggori. Nga oningga nga ndawu oningga? Elo ewonggori.
10 Quando Jesus entrou em Jerusalém, toda a cidade estava em grande alvoroço. “Quem é este?”, perguntavam.
11 Simoo bale enedodo oolouwonggoku, ngundo enengo mande ingolo, gumi ewonggori. Nga oningga nga ngu Yesus, Nasaret oni, Galili melakononggo ombulo, ene Anutlo ingondudu eyingo oni gulalo ewonggori.
11 A multidão respondia: “É Jesus, o profeta de Nazaré, da Galileia”.
12 Asa, Yesus oololo, Yuda goobooyingo ya oowooyi Tempel newendemo ulo, damoni yelo, oni Tempel yano bobeye oo koyi tewootoyi oweyelowolo. Ngu konggaku goobooyingo yano ngundilo telo, oni bobeye gulalomu gulalomu yowoolengolo, bayetetoyi, ngulo Yesus sanggili tewolo. Sanggili telo, ene, yabagakudodo wenggelemootoni, ukelo uwolo. Oni nu kundirimanggowo ngu uliyolo, koyi nguya tetoyi, ngulo yabani wenggelemootoni, ukelo, utoni oweyelowolo.
12 Então Jesus entrou no templo e começou a expulsar todos que ali estavam comprando e vendendo animais para os sacrifícios. Derrubou as mesas dos cambistas e as cadeiras dos que vendiam pombas,
13 Awanembolo mande nakayano, ngandilo ete.Ngundilo nangge, ene yendo ngu yeyi, yakaka onilo kombiteyingo musiyo tetelo ewolo.
13 dizendo: “As Escrituras declaram: ‘Meu templo será chamado casa de oração’, mas vocês o transformaram num esconderijo de ladrões!”.
14 Ngu naluno nguno, Tempel yano, oni doongeye kilingo ko kekandeye biyomi ngu nguya Yesusno mayetoyi, ene bidodo yomosiyelowolo.
14 Os cegos e os coxos vieram a Jesus no templo, e ele os curou.
15 Ngundilo ngulo, Anutlo woolo yeyingo oni kundingiyi sobosobo oniku, ko, mamana mande etuyeloyingo oni, Yesuslo oo damoni sungo oolengo gula onindo ma teweloyim tewoku, ngu kenolo, simooye bobodi Tempel newendemonggo ngandilo meno etoyi ingowonggo. Hosana, gengo oowoongge awuno oolengo! Yesus ge Dewitlo sembeni! Elo etoyi, ngu ingolo, ngulo ene nowoondoye biyomi ulungga ingowonggori. Ngulo ene Yesusno ewonggori. Ge bine, ngu mandega simooyembo etenggoku, ngu ingoote? Ngundilo etoyi, Yesusndo mande gumi ewolo. Yo, no ingooteno. Anutlo mande ye kuli kandangelo ingootenggo. Ene Anutno ngandilo ewolo.
15 Quando os principais sacerdotes e mestres da lei viram esses milagres maravilhosos e ouviram até as crianças no templo gritar “Hosana, Filho de Davi”, ficaram indignados.
16 — ausente —
16 “Está ouvindo o que as crianças estão dizendo?”, perguntaram a Jesus. “Sim”, respondeu ele. “Vocês nunca leram as Escrituras? Elas dizem: ‘Ensinaste crianças e bebês a te dar louvor’.”
17 Ngundilo elo yokolo ngu, asa, ene endesina oolelo, ende yokolo, Betani endemo oololo, suwoono nguno oluwolo.
17 Então ele voltou a Betânia, onde passou a noite.
18 Sengetoni, Yesus enengo sulena onikudodo endemo ko oolouwelo yade oololo, oolekono Yesusndo oodoolo kumoowolo.
18 De manhã, enquanto voltava para Jerusalém, Jesus teve fome.
19 Oodoolo kumoolo, ngulo ene de gula oowooyi Pik, ngundo tanggooli nenggulo ngundilo ngu yowoko kenowolo. Uyi oowooyingga tutu ulewolo. Ene namokono oololo, engge doongetewelo damonimo oololo, engge gula ma kenowolo. Kini, uyi nangge oluwolo. Ngundilo kenolo, ngulo ene Pik degakuya ewolo. Kootusina, ge ko ma enggewalo ewolo. Ngundilo etoni, sodedonangge Pik degaku ariyelo kumoowolo.
19 Encontrando uma figueira à beira do caminho, foi ver se havia figos, mas só encontrou folhas. Então, disse à figueira: “Nunca mais dê frutos!”. E, no mesmo instante, a figueira secou.
20 Ngundilo tetoni ngu, asa, enengo sulena onikundo kenolo, soliyokolo ewonggori. Ndatelo ngulo, Pik dega sodedonangge ariyelo kumoote? Elo ewonggori.
20 Quando os discípulos viram isso, ficaram admirados e perguntaram: “Como a figueira secou tão depressa?”.
21 Yesusndo enengo mande ingolo, gumi ewolo. No yeno hamoo eteno. Ye nowoondoye hamoo telo, nowoondoye elaya kini ngu, asa, ye nguya, nondo Pik degano tetenoku, ye nguya mete ngandilo tewanggo. Yo, ye nowoondoyemo hamoo ngu yanggango oolootenggoku ngu, asa, ngu nguya, ye mete nga pulingga ngaya ewanggo. Ge ootookooya, ukeya, wendeyino u. Ewanggoku ngu, asa, ene ngundilo tewa.
21 Jesus respondeu: “Eu lhes digo a verdade: se vocês tiverem fé e não duvidarem, poderão fazer o mesmo que fiz com esta figueira, e muito mais. Poderão até dizer a este monte: ‘Levante-se e atire-se no mar’, e isso acontecerá.
22 Ngundilo nangge, ye nowoondoye hamoo telo, nguno ye oo gulalo elo yemboongewanggoku ngu, ariya, Anutndo ngu ooga ngu yunootoni yowanggolo ewolo.
22 Se crerem, receberão qualquer coisa que pedirem em oração”.
23 Ngu naluno nguno, Yesus ene Yuda onilo goobooyingo ya ulungga oowooyi Tempel, ngu newendemo ulo, oni simoo bale oo etuyeloweloyimbolo. Ngundilo tetoni, Anutno woolo yeyingo oni kundingiyi sobosobo oniku, ko, Yudalo oni simoo bale tabango oniku nguya ombulo, eneno sumoo ewonggori. Onendo ngu mande damoni yanggangongga ngu, ge gunowo? Onendo ge logogelootoni, nga kongga nga tete? Elo ewonggori.
23 Quando Jesus voltou ao templo e começou a ensinar, os principais sacerdotes e líderes do povo vieram até ele e perguntaram: “Com que autoridade você faz essas coisas? Quem lhe deu esse direito?”.
24 Yesusndo enengo mande ingolo, gumi ewolo. No nguya, ye oo gulalo sumoo yunowelo. Ye ngu gumi etoyi ngu, asa, nondo kongga tetenoku, ngulo yanggangoni nguya ewano.
24 Jesus respondeu: “Eu lhes direi com que autoridade faço essas coisas se vocês responderem a uma pergunta:
25 Ndawu oninggado Sonoyeloyingo Oni Yon suleyootoni ombuwolo? Anutndo sono kundingiyimbo oni sonoyeloni elo, ngulo Yon suleyootoni ombuwo; ngundi, oni simoo baledo bine suleyootoyi sonoyelowo? Ariya, ye nolo mandega gumi eyilo ewolo. Etoni, ariya, enengo nangge elo, ingolo, ewonggori. Noole ngandilo ewato. Anutndo Sonoyeloyingo Oni Yon suleyoyingo, ewatoku ngu, asa, enebana sumoo yunowa. Ye ndatelo ngulo nowoondoyemo hamoo ma ingootenggo? Ngundilo nangge, noolendo onindo Yon suleyoyingo ewatoku ngu, ariya, oni simoo baledo nooledodo sanggili ulungga tewanggo, ngulo noole sosoleteto. Ndatelo ngulo, oni simoo bale ene kuli ingootenggo. Yon ngu Anutlo ingondudu eyingo oni oolengolo ingowololo ewonggori.
25 A autoridade de João para batizar vinha do céu ou era apenas humana?”. Eles discutiram a questão entre si: “Se dissermos que vinha do céu, ele perguntará por que não cremos em João.
26 — ausente —
26 Mas, se dissermos que era apenas humana, seremos atacados pela multidão, pois todos pensam que João era profeta”.
27 Ngundilo ngulo, ene Yesusno mande gumi ngandilo ewonggori. Noole watayi kinilo ewonggori. Ene ngundilo etoyi, asa, Yesus enebana ewolo. No nguya yengo sumoo nono ewonggoku ngu, no yanggangonengga ndanonggo yolo, nga kongga tetenoku, ngu nguya yeno ma ewanolo ewolo.
27 Por fim, responderam a Jesus: “Não sabemos”. E Jesus replicou: “Então eu também não direi com que autoridade faço essas coisas.”
28 Yesusndo mande yamonggawo gula ewolo. Ye ndatelo ingootenggo? Oni gula simoongo elaya nguno oololo, nangoni koletelogakuno ewolo. Ataga mete ge oolouya, nolo Wayin kono uya, ko telo ewolo.
28 “O que acham disto? Um homem que tinha dois filhos disse ao mais velho: ‘Filho, vá trabalhar no vinhedo hoje’.
29 Ngundilo etoni, nangoni koletelogakundo gumi ewolo. Kini, no ma! Ewolo. Ngundilo elo oode, ene kootusina ingonduduni yowoolengolo, kono toongelo ko tewolo.
29 O filho respondeu: ‘Não vou’, mas depois mudou de ideia e foi.
30 Asa, awayalinggaku ulo, nangoni kootunggakuno nguya ngundilo etoni, ene gumi ewolo. Yo, elo oode, ene kono ma uwolo.
30 Então o pai disse ao outro filho: ‘Vá você’, e ele respondeu: ‘Sim senhor, eu vou’, mas não foi.
31 Ariya, ndawu simoongongga, ngundo eweyi manggowo ngu keyowo? Ewolo. Ngundilo etoni, ene mande gumi ewolo. Nangoni koletelogakundo, etoyi, Yesusndo enengo mande ingolo ewonggori. Yo, no yeno hamoo oolengo eteno. Gabman bobeye yoweloyi oni, ko, ooleko ooleko bale nguya, ene koletelo ye dagayelolo, Anut enengombo oni simoo bale soboyelooteku endega, nguno ulo oluwanggo.
31 “Qual dos dois obedeceu ao pai?” Eles responderam: “O primeiro”. Então Jesus explicou: “Eu lhes digo a verdade: cobradores de impostos e prostitutas entrarão no reino de Deus antes de vocês.
32 Ndatelo ngulo, Yon koletelo ombulo, ngundo oole nenengo ngu keyoyi, elo etuyelootoni, ene ye nowoondoye ma yowoolengootenggo. Ene Gabman bobeye yoweloyi Takis oni, ko, ooleko ooleko bale nguya, ene Anutlo Mande Keda Mesalango ngu ingolo, ngulo ene nowoondoye yowoolengolo, hamoo tewonggori. Ene ye ngu yeyolo, ngulo nowoondoye ma yowoolengolo, nowoondoyemo hamoo ma tetenggolo ewolo.
32 Pois João veio e mostrou o caminho da justiça, mas vocês não creram nele, enquanto cobradores de impostos e prostitutas creram. E, mesmo depois de verem isso, vocês se recusaram a mudar de ideia e crer nele.”
33 Yesusndo mande yamonggawo gula ewolo. Asa, ye mande gula ingoyi. Oni gula Wayin kongga telo, oonggoyi pawangolo, Wayin nguno imiwolo. Ene Wayin engge yolo, wongoolo, winggooweloyi musiyo nguya tewolo. Ene ko ngu sobowooweloyimbo ya pelungga Sambono yelo, ngunonggo ene mete Wayin kono oo bidodo gome kenolo, sobowoolo oluwolo. Oni ko sembuliga, ngundo oni gidalegado ngu kongga ngu sobowooya, Wayin ngulo engge gumi ko uliyi, enengo yoyi, elo logoyelolo yokolo, asa, ene mela gula yowoko nguno toongewolo.
33 “Agora, ouçam outra parábola. O dono de uma propriedade plantou um vinhedo. Construiu uma cerca ao redor, um tanque de prensar e uma torre para o guarda. Depois, arrendou o vinhedo a alguns lavradores e partiu para um lugar distante.
34 Ariya, Wayin enengo enggeyingo nalu, ngu tunootewolo. Tunootetoni, asa, ene ko sembulibo enengo sulena oni suleyelootoni, Wayin koyi sobosobo tetenggoku onikuno oolouwonggori. Ndatelo ngulo, ko sembuliga, ngundo ko ngulo oo engge gula yenunoyi, elo, ngulo ene oni ngu suleyelootoni oolouwonggori.
34 No tempo da colheita da uva, enviou seus servos a fim de receber sua parte da colheita.
35 Ooloutoyi ngu, asa, Wayin kono ko onikundo, oni ko sembuligakulo sulena oniku yodowoolo, gulanangge ngu ene gome gome utolo, ko oni gula ene uleyi kumootoni, ko oni gula ene digi oowooyingga yolo, moondeyimo oolongoowonggori.
35 Os lavradores agarraram os servos, espancaram um deles, mataram outro e apedrejaram o terceiro.
36 Ene ngundilo tetoyi, ko sembuligakundo enengo sulena oni oowooyingga suleyelootoni ooloutoyi, ngu damoningga koletelo tewonggoku, ngundilo nangge tewonggori.
36 Então o dono da propriedade enviou um grupo maior de servos para receber a parte dele, mas o resultado foi o mesmo.
37 Ngundilo tetoyi, ko sembulibo enengo nangoni gulanangge kootu ngu suleyootoni oolouwolo. Ene ngandilo ingolo, nenengo nangone suleyootoowe, ooloutonigo, ngulo manggowo mandeni keyowanggo. Elo ingolo suleyowolo.
37 “Por fim, o dono enviou seu filho, pois pensou: ‘Certamente respeitarão meu filho’.
38 Ene oni kono ko tetenggokundo, enengo nangge kewooloyemo mandelo, ingolo ewolo. Nga oningga ngando ngu eweyimbolo oo bidodo yomukolo, enendo sembuli tewa. Ariya, noole ene nguya uleyiga kumooni. Noole ngundilo telo ngu, asa, nga kongga nga ngu, noolengombo sobowoolo, koyi tewatolo ewolo.
38 “No entanto, quando os lavradores viram o filho, disseram uns aos outros: ‘Aí vem o herdeiro da propriedade. Vamos matá-lo e tomar posse desta terra!’.
39 Ngundilo elo, ene oni ulungga nangoninggaku ngu dowoolo, uleyi kumoowolo. Kumootoni, bingo okoolo, kanggaloko oolongooyi uwolo.
39 Então o agarraram, o arrastaram para fora do vinhedo e o mataram.
40 Ene ngundilo tetoyi, asa, oni ko sembuligaku ombulo, ko sobosobo oni biyomi nguno ene ndatelo damoningga tewa? Sumoo ngundilo ewolo.
40 “Quando o dono da terra voltar, o que vocês acham que ele fará com aqueles lavradores?”, perguntou Jesus.
41 Ene mandeni ingolo, gumi ewolo. Ene ombulo ngu, ko oni biyomi ngu yutolo, yuleni kumoomukowanggo. Ngundilo telo, ene kongga ngu ko oni sobosobo gome gidalega yunowa. Wayin enggeteku naluno, asa, ko sobosobo keda, ngundo Wayin bayetelo, gidesinanggo enengombo yolo, gidesina Wayin sembuli inootoyi yowalo ewolo.
41 Os líderes religiosos responderam: “Ele os matará cruelmente e arrendará o vinhedo para outros, que lhe darão sua parte depois de cada colheita”.
42 Asa, ngu naluno nguno, Yesusndo mande gula yunolo ewolo. Anutlo mande nakangoyingo ngu, ye kuli kandangelo, ngandilo ingootenggo.
42 Então Jesus disse: “Vocês nunca leram nas Escrituras: ‘A pedra que os construtores rejeitaram se tornou a pedra angular. Isso é obra do Senhor e é maravilhosa de ver’?
43 Ariya, no yeno hamoo eteno. Ye nowoondoye ma yowoolengolo, nowoondoye hamoo ma teyingo, ngulo no Anutlo mandeni damoningga, ngundo enengo oni simoo bale soboyelooteku, ngu yenonggo andangelo, oni sowe gidalega Yuda oni kini ngu yunowano. Eneno nguno ngu, oo gome enggewa.
43 Eu lhes digo que o reino de Deus lhes será tirado e entregue a um povo que produzirá os devidos frutos.
44 Oni gula Kristus Yesus kootu inolo, ngu ene ngandilo. Oni ya ungoombolo osiyingga ngu sanganimonggo solelo ngu, ene biyomi yewa. Ko biyomi ngundilo tetoni, ngulo ngu Kristus uli gumi biyomi teyinowa. Ene osiyi koleteyingo ngu Kristus, ngundo ngu oningga ngu sanganimo solelo, utolo, yombuliyootoni, ene sosolango yelo kinitewalo ewolo.
44 Quem tropeçar nesta pedra será despedaçado, e aquele sobre quem ela cair será reduzido a pó”.
45 Anutno woolo yeyingo oni kundingiyi sobosobo oniku, ko, Parisi onindo Yesuslo mande yamonggawo oowooyingga ingolo, ngulo ene ingootenggo. Yesusndo ngu enengombolo mande nooleno sanggawelo ewolo ingowolo.
45 Quando os principais sacerdotes e fariseus ouviram essa parábola, perceberam que eles eram os lavradores maus a que Jesus se referia.
46 Ngundilo ngulo, ene sanggili telo, uleyi kumooweloyimbolo oole erewewonggori. Yo, ene dowoolo, uleyi kumooweloyimbolo tewelo, ene oni simoo balelo sosolelo, ngulo ene yokowonggori. Ndatelo ngulo, ene ingootenggo. Oni simoo bale ngu, Yesus ene Anutlo ingondudu eyingo onilo ingootenggo.
46 Queriam prendê-lo, mas tinham medo das multidões, pois elas o consideravam um profeta.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 21, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.