Marcos 9
Rawa Karo NT (RWO_KAR) vs NVT
1 Ngu naluno nguno, Yesusndo enedodo ewolo. Hamoo oolengo, no yeno eteno. Oni gidalega nga dikatenggoku nga, gumi ma kumooyingomo, Anutndo enengo simoo bale soboyelooteku naluno, enengo yanggangonidodo tunootetoni ye kenowanggolo ewolo.
1 Jesus prosseguiu: “Eu lhes digo a verdade: alguns que estão aqui neste momento não morrerão antes de ver o reino de Deus vindo com grande poder!”.
2 Kootusina, nalu kandegula gidembolo gulanangge yokolo, Yesusndo Pita, Yems, Yon, ngu oni kabusaga ngu yoyolo, mela puli pelungga ndandayingo oolewolo. Nguno oolelo, enesu nangge oluwonggo. Ngu naluno, Yesus moondeyi ngu oni kabusaga doongeyemo yowoolengolo, Yesus enesu guladilo tunootewolo.
2 Seis dias depois, Jesus levou consigo Pedro, Tiago e João até um monte alto, para estarem a sós. Ali, diante de seus olhos, a aparência de Jesus foi transformada.
3 Yo, hamoo, Yesuslo towikumbani ngu solu ngundilo yowali, ko, namboyi oolengo tunootewolo. Melako ngano oni gulado towikumbani oo ngundilo yeni, ma namboyi yewa.
3 Suas roupas ficaram brancas e resplandecentes, muito mais claras do que qualquer lavandeiro seria capaz de deixá-las.
4 Ngu naluno, Ilayisa, Mosesya Yesus tanggeyimo tunootelo, Yesusya mande etoyi, sulena oni kabusaga, ngundo ngu yeyowolo.
4 Então Elias e Moisés apareceram e começaram a falar com Jesus.
5 Pitando oo ngundilo kenolo, ngulo ene soliyokolo, Yesusno ndawu mandega ewanolo, ngu ma ingowolo. Ngundilo ngulo, ene Yesusno ngandilo ewolo. Oo etuyeloyingo oni, noole ngano oluweloyi ngu gome. Ngulo ngu, gedo mete elo etoni ngu, asa, noole tookoododo kabusa yewato. Gula gengo, gula Moseslo, gula Ilayisalo yewatolo ewolo.
5 Pedro exclamou: “Rabi, é maravilhoso estarmos aqui! Vamos fazer três tendas: uma será sua, uma de Moisés e outra de Elias”.
6 — ausente —
6 Disse isso porque não sabia o que mais falar, pois estavam todos apavorados.
7 Pitando mande etoni ngu, asa, ngu naluno nangge, goboole gula tunootelo, ngundo doobeyelowolo. Doobeyelootoni, Anutndo ngu goboole kewoolokononggo tunootelo ngandilo ewolo. Ngu nenengo nangone, no nowoondone ngulo gome ingooteno. Ye enengo mandeni, ngu gome ingoyi!
7 Então uma nuvem os cobriu, e uma voz que vinha da nuvem disse: “Este é meu Filho amado. Ouçam-no!”.
8 Ene ngundilo etoni, asa, sodedo oolengo ene doongetelo, Yesus enesu nangge oodoni kenowolo.
8 De repente, quando olharam em volta, só Jesus estava com eles.
9 Ariya, Yesus, enengo sulena onikuya, mela pulinggaku yokolo, ko uwolo. Ulo, Yesusndo mande yanggangolo ewolo. Ye awuno oo kenowonggoku, ngulo oni gulano ma ewelo. Anut Nangoni Oni Kilalongo mele yokoya, ko ootookootoninggago, asa, ye mete yootunoya eyilo ewolo.
9 Enquanto desciam o monte, Jesus ordenou que não contassem a ninguém o que tinham visto, até que o Filho do Homem tivesse ressuscitado dos mortos.
10 Ene ngu mandega ngu gome dowoolo, enengo nangge mandelo ingowolo. Ngu mandega mele yokolo ko ootookootoni, ngu ndatelo? Ingowolo.
10 Eles guardaram segredo, mas conversavam entre si com frequência sobre o que ele queria dizer com “ressuscitar dos mortos”.
11 Ngu naluno, Yesuslo sulena onikundo Yesus sumoo inowolo. Anutlo mamana mande etuyeloyingo oni, ngundo ngandilo etenggo. Ilayisando, Anutlo ingondudu eyingo oni, koleteyunolo ombuwalo etenggo. Ndatelo ngulo, ngundilo etenggo?
11 Então eles perguntaram a Jesus: “Por que os mestres da lei afirmam que é necessário que Elias volte antes que o Cristo venha?”.
12 Ene mande ngundilo sumoo etoyi, Yesusndo gumi ewolo. Hamoo, Ilayisa ombulogo, oo bidodo yomosiyowa. Ngu ndatelo ngulo, Anut mandeno ngu mandega ngu ooloote? Ngu ene Oni Nangoni, ngundo oo bidodo ogingoyingo ulungga koolowootoni, onindo yumooyinolo mandeni biyomi ewanggo.
12 Jesus respondeu: “De fato, Elias vem primeiro para restaurar tudo. Então por que as Escrituras dizem que é necessário o Filho do Homem sofrer muito e ser tratado com desprezo?
13 Ene no yeno eteno. Ilayisa ene kuli ombuwolo. Ene onindo ngu enengo ingondudu nangge keyolo, damoni biyomi oowooyingga nguya ene teyinoyingo, Anutlo mande nakayano ewoku, ngundilo teyinowololo. Ewolo.
13 Eu, porém, lhes digo: Elias já veio e eles preferiram maltratá-lo, conforme as Escrituras haviam previsto”.
14 Yesus sulena oni kabusagakuya oololo, enengo sulena oni gidalegano tunootewolo. Ene tunootelo, yeyoyingo ngu oni simoo bale oowooyingga oolengo mayelo, gooboongoolo, mamana mande etuyeloyingo oni gidalega, sulena oni nguya, mande gumgumlo longgeyowolo.
14 Ao voltarem para junto dos outros discípulos, viram que estavam cercados por uma grande multidão e que alguns mestres da lei discutiam com eles.
15 Longgeyootoyi, oni simoo bale bidodo Yesus kenootoyi, ombutoni, sodedonangge soliyokolo, kendutelo, Yesusno oololo, yenggonangowolo.
15 Quando a multidão viu Jesus, ficou muito admirada e correu para cumprimentá-lo.
16 Ene ngundilo tetoyi, Yesusndo enengo sulena oniku sumoo yunowolo. Ye ndatelo mandega enedodo elo longgeyootenggo?
16 “Sobre o que discutem?”, perguntou Jesus.
17 Ngundilo sumoo etoni, ene oni gula ngu oni simoo bale ngu kewooloyemonggo, Yesuslo mande gumi ewolo. Oo etuyeloyingo oni ulungga, no nangone, oo yuka biyomi, ngundo newendemo ootoolo, ngunonggo manggowo wetumoololoote. Ngundilo ngulo, no ngu yolo, geno ombuteno.
17 Um dos homens na multidão respondeu: “Mestre, eu lhe trouxe meu filho, que está possuído por um espírito impuro que não o deixa falar.
18 Nalu oowooyingga ngu, oomboologa, ngundo yanggango biyomi dowoolo ooloote. Ene melako wenggelemootoni solelo ooloote. Koodo namboyi ngu manggowoomo nguya ooletoni, metoyi gome kini ndindi telo, moondeyi sagaga tewa. Ngulo ngu, no gengo sulena onino ngu oweyilo etoowe, ene ngu oomboologa ngu andangeweloyi nguya ereremo kinilo ewolo.
18 Sempre que o espírito se apodera dele, joga-o no chão, e ele espuma pela boca, range os dentes e fica rígido. Pedi a seus discípulos que expulsassem o espírito impuro, mas eles não conseguiram”.
19 Yesusndo ngu mandega ngu ingolo, enengo sulena oni, ko, simoo balekuya ewolo. Ye simoo bale nowoondoyemo hamoo kini! No yeya nalu pelungga oolootetoku, ene nalu ndatelo ngu yengo kowuliye koolowoowanggo? Ariya, ye simooye bodaga ngu yoya, nono ombuyilo. Ewolo.
19 Jesus lhes disse: “Geração incrédula! Até quando estarei com vocês? Até quando terei de suportá-los? Tragam o menino para cá”.
20 Ene ngundilo etoni, onikundo ngu simoonggaku yolo, Yesusno ombuwolo. Ene ngu oomboologakundo Yesus kenolo, sodedo oolengo ngu simoo kosiyinggaku, newendemonggo yanggango oolengo wenggelemootoni, simoonggaku melako ukelo, wetolo, nguno yowoolalingolo, sagaga telo, koodu namboyi manggowoomonggo oolewolo.
20 Então o trouxeram. Quando o espírito impuro viu Jesus, causou uma convulsão intensa no menino e ele caiu no chão, contorcendo-se e espumando pela boca.
21 Ene ngundilo tetoni ngu, asa, Yesusndo eweyi sumoo inowolo. Nalu ndatelo ngundilo teloluwo? Etoni, eweyimbo gumi ewolo. Kuli ene bodagano damoni yelo oolootelo, ewolo.
21 Jesus perguntou ao pai do menino: “Há quanto tempo isso acontece com ele?”. “Desde que ele era pequeno”, respondeu o pai.
22 Nalu oowooyingga, oo yuka biyomi, ngundo simooyengga nga wenggelemootoni, de nombono, sonono nguya ulo, uleni kumooweloyi teloloote. Ge mete tetoningga ngu, ge nowoondoyi yunoya, ge noole hoolooweyelo ewolo.
22 “Muitas vezes o espírito o lança no fogo ou na água e tenta matá-lo. Tenha misericórdia de nós e ajude-nos, se puder.”
23 Ene ngundilo etoni, Yesusndo simooyengga ngu eweyimboya ewolo. Ataga, ge noya ngandilo ete. Ge mete tewa tetoni ngu, ge no nangone yomosiyo. Ndatelo ngulo, ge ngundilo ete? Oni nowoondoyemo hamoo Anutno yelo ngu, asa, ene mete oo bidodo teweloyi ingowa. Ewolo.
23 “Se puder?”, perguntou Jesus. “Tudo é possível para aquele que crê.”
24 Yesusndo ngundilo oo etoni, asa, sodedo oolengo, oni eweyingga ngundo menolo ewolo. No nowoondonemo hamoo tete. Ene nolo nowoondone hamoo ngu ootuwoo! Ngulo ngu, ge no hooloowenelo! Ewolo.
24 No mesmo instante, o pai respondeu: “Eu creio, mas ajude-me a superar minha incredulidade”.
25 Etoni, Yesusndo yeyolo, ngu oni simoo bale oowooyingga oolengo mayelo, gooboongootoyi, ngulo ngu, ene ngu oomboologa nguya sanggili telo, kenolo ewolo. Ge oomboolo manggowo sodeyi ukingoyingo, no geya eteno. Ge nga simooyengga nga yokoya, kootusina, ge ene newendemo ko ma uwelo! Ngundilo ewolo.
25 Quando Jesus viu que a multidão aumentava, repreendeu o espírito impuro, dizendo: “Espírito que impede este menino de ouvir e falar, ordeno que saia e nunca mais entre nele!”.
26 Ariya, ene ngundilo etoni ngu, simoo kosiyigaku newendemonggo oomboologaku ki biyomi elo, oninggaku yanggango oolengo wenggelenggeremowolo. Ngundilo telo, oninggaku yokolo, peselo toongewolo. Oomboolo toongetoni, oninggaku gaboyi kumoowolo. Gaboyi kumootoni, oni oowooyingga ngulo ewonggo. Oni kuli kumooteku nga! Elo ewonggo.
26 O espírito gritou, causou outra convulsão intensa no menino e saiu dele. O menino parecia morto. Um murmúrio correu pela multidão: “Ele morreu”.
27 Ene ngu naluno, Yesusndo kandeyimonggo dowoolo okootoni, ko ootookoolo dikawolo.
27 Mas Jesus o tomou pela mão e o ajudou a se levantar, e ele ficou em pé.
28 Kootusina, Yesus enengo sulena oniya ya gulano ulo, nguno enesu nangge ootoolo, Yesusno sumoo ewolo. Ndatelo ngulo, noole ngu oomboologa ngu oweweloyi ma ingowootolo? Ewolo.
28 Depois, quando Jesus estava em casa com seus discípulos, eles perguntaram: “Por que não conseguimos expulsar aquele espírito impuro?”.
29 Ene ngundilo sumoo etoyi, Yesusndo gumi ewolo. Anutno yemboongetoyi ngu, ngundilo oo yuka biyomi ngu ye mete andangetoyi toongewa. Oole gulano ngundilo yuka biyomi ngu, ma andangetoyi toongewa. Kini, Anutno yemboongelo andangeweloyi ngu mete.
29 Jesus respondeu: “Essa espécie só sai com oração”.
30 Ene ngu endega ngu yokolo, oololo, Galili mela kewoolokuli oolouwolo. Ndatelo ngulo, Yesus enengo sulena oni etuyeloweloyi naluno, ngulo ngu, Yesusndo enengo sulena oni nguya kombitelo, Anutlo mande etuyelowelo ewolo. Oni Nangoni, ngu me oni kandeyemo yetoyi, ngundo uleyi kumoowa. Uleyi kumootoni, nalu kabusa yokolo, ene ko ootookoowalo ewolo.
30 Ao deixarem aquela região, viajaram pela Galileia. Jesus não queria que ninguém soubesse que ele estava lá,
31 — ausente —
31 pois queria ensinar a seus discípulos. Ele lhes dizia: “O Filho do Homem será traído e entregue em mãos humanas. Será morto, mas três dias depois ressuscitará”.
32 Ene mande ngundilo etoni, ene sulena oni ngu mandega, ngu damoni ma ingolo, ngulo ene sumoo inoweloyi nguya sosolewonggori.
32 Eles, porém, não entendiam essas coisas e tinham medo de lhe perguntar.
33 Ariya, ene Kaperniyam endemo tunootewolo. Ene ende oololo, ya newendemo ulo, ariya, Yesusndo sulena oni sumoo yunolo ewolo. Ye oolekono ndawu mandegalo ewonggo? Elo sumoo ewonggori.
33 Depois que chegaram a Cafarnaum e se acomodaram numa casa, Jesus perguntou a seus discípulos: “Sobre o que vocês discutiam no caminho?”.
34 Ene sumoo ngundilo etoni, ene sulena oni mande gumi ma ewonggori. Ndatelo ngulo, sulena oni oolekono oololo, mande ngandilo elo ingowolo. Onendo koleteyingo ulungga oluwa? Ewonggoku ngulo ene oyumo yolo, Yesusno mande gula gumi ma ewolo.
34 Eles não responderam, pois tinham discutido sobre qual deles era o maior.
35 Yesus enengo ingonduduye ngu kuli ingolo, ngulo ene bibitelo, sulena oniku kande elaya kegidembolo elayagaku negoyelootoni, ombutoyi ewolo. Oni gulado koleteyingo oluwelo, ingolo ngu, asa, ene komo ombulo kootu telo, oni bidodo sulena oni telo oluwalo. Ewolo.
35 Jesus se sentou, chamou os Doze e disse: “Quem quiser ser o primeiro, que se torne o último e seja servo de todos”.
36 Yesus ngundilo elo, simooye gula bodaga yolo, kewooloyemo yelo, ngunonggo okoolo boogomoolo, enengo sulena oni kilalongo nguno ewolo.
36 Então colocou uma criança no meio deles, tomou-a nos braços e disse:
37 Oni ene no oowoonembolo ingondudu telo, ene oni simooye ngandilo bodaga yolo, hooloowewaku ngu, ene no hoolooweneloote. Oni ene no hooloowenelolo ngu, ene no, ko, nolo Awane no sulenelootoni ngano ombuwono, ngu ene nguya hooloowewalo ewolo.
37 “Quem recebe uma criança pequena como esta em meu nome recebe a mim, e quem me recebe não recebe apenas a mim, mas também ao Pai, que me enviou”.
38 Yondo Yesusno ewolo. Oo etuyeloyingo oni, noole oni gula kenootooye, ene gengo oowoonggemo melamboolo oweyelootoni, ngu noolengomu kini. Ngundilo ngulo, noole ene loogu teyinowooto. Ndatelo ngulo, ene gengo sulena oni kini.
38 João disse a Jesus: “Mestre, vimos alguém usar seu nome para expulsar demônios; nós o proibimos, pois ele não era do nosso grupo”.
39 Ene ngundilo etoni, Yesusndo gumi ewolo. Ye ma loogu teyinowelo. Ene oni gula no oowoonemo damoni sungo oolengo gula onindo ma teweloyi, ngu tewaku ngu, ene noya mande biyomi sodedo ma ewa.
39 “Não o proíbam!”, disse Jesus. “Ninguém que faça milagres em meu nome falará mal de mim a seguir.
40 Ndatelo ngulo, oni gula nooledodo sanggili kini, ngu noolengo doboonayi ngundo noole hoolooweyelowa.
40 Quem não é contra nós é a favor de nós.
41 No hamoo oolengo yeno eteno. Kristus oowooyimo, hoolooweyelowo, elo ingolo, sono tobano ye yunowaku ngu, ariya, ngu oningga, ngulo Anutlo uli, ngu hamoo oolengo, ene Anutlo endemo sugi sugi ngundilo ulini yololuwalo ewolo.
41 Eu lhes digo a verdade: se alguém lhes der um simples copo de água porque vocês são seguidores do Cristo, essa pessoa certamente será recompensada.
42 Yesusndo sulena onino mande gula ewolo. Oni gulado simooye nga nolo nowoondoyemo hamoo ingolo oolootenggoku, nga gula yolo, newendemo hamoo ingooteku, ngu yombuliyowaku ngu, enengombo damoni biyomi tewoku, ngulo gumi ogingoyingo ulungga oolengo yowa. Ariya, ngu oningga, ngu enengombo ngundilo tewoku, ngulo mete ngu digi ulungga yoya, ngundo bungeyimo ukingoya, yoya, sono koongeyingo ulungga ngu kewooloko oolongootoyiga uni.
42 “Mas, se alguém fizer um destes pequeninos que confiam em mim cair em pecado, seria melhor que lhe amarrassem ao pescoço uma grande pedra de moinho e fosse jogado ao mar.
43 Ge kandegebo weti mbumbuwa gula tetoningga ngu, ge mete toongooya, andangeya, oolongooga uni. Kandege gulanangge, ngundo mete keda oluweloyi gome, ngu yowa. Kinitetoni, ge kandege ela elaya oodoni, ngundo goyolo, ende biyomi de nombono ma kumooweloyi nguno oolongoonggelowa.
43 Se sua mão o leva a pecar, corte-a fora. É melhor entrar na vida eterna com apenas uma das mãos que ser lançado no fogo inextinguível do inferno com as duas mãos.
44 Ngu endega nguno, bunimbo suwoo suwoo oni goweyi songgiwi nelo oodoni, oninggaku ogingoyingo ulungga ingolo, sugi sugi oluwa. Enendo de nguya ma wemoowa.
44 Lá os vermes nunca morrem e o fogo nunca se apaga.
45 Ngundilo nangge, kengge gulado mbumbuwano goyoya, utoningga ngu, ariya, ngu kengega ngu toongooya yoko. Ngundilo telo, ngu ge mete keda oluweloyi gome ngu yowa. Kengge ela elaya oodoni ngu, ngundo goyolo, ende biyomi de nombo ma kumooweloyimbolo endegano, nguno oolongoonggelowa.
45 Se seu pé o leva a pecar, corte-o fora. É melhor entrar na vida eterna com apenas um pé que ser lançado no inferno com os dois pés.
46 Ngu endega, nguno bunimbo suwoo suwoo oni goweyi songgiwi nelo oodoni, oninggaku ogingoyingo ulungga ingolo, sugi sugi oluwa. Enendo de nguya ma wemoowa.
46 Lá os vermes nunca morrem e o fogo nunca se apaga.
47 Ngundilo nangge, ene doongenggebo mbumbuwa gula tetoningga ngu, ge mete ngu doongenggega ngu yowukeya, oolongoongga uni. Ge doongengge gulanangge, ngu ge mete Anutlo mande mande damoni nguno uwa. Ge doongengge ela elaya oodoni ngu, ngundo goyolo, ende biyomi de nombo ma kumooweloyi oolengo (Hel) nguno oolongoonggeloni uwa. Anutlo Mandeno ngandilo ete.
47 E, se seu olho o leva a pecar, lance-o fora. É melhor entrar no reino de Deus com apenas um dos olhos que ter os dois olhos e ser lançado no inferno.
48 — ausente —
48 Lá os vermes nunca morrem e o fogo nunca se apaga.
49 Kumbe gula dowoolo yetoyi, ngu gagiwi kini. Ariya, gagiwi yelo, ariyetoni, de koondodongoombo poosowootoyi, yanggango oolengo yeteku ngundilo. Tewootewoo ombulo, ngundo oni yeni, kumbe poosowootoyi, yanggango yeteku, ngundilo tewa.
49 “Pois cada um será provado com fogo.
50 Anutlo mande keda gome, ngu sayi nembo ngundilo. Sayi nembo ngu oo gome. Ene sayi nembo, ngulo yanggangoni kuli kiniteyingo ngu, ye ndatelo tetoyi, ngu sayi nembo ngu ko mete tewa? Sayi nembo ye nowoondoyemo oolooteku ngu, ye komo dobooguliyeboya gome oolengo imakeyingomo bibiteya oliyi. Ngundilo ewolo.
50 O sal é bom para temperar, mas, se perder o sabor, como torná-lo salgado outra vez? Tenham entre vocês as qualidades do bom sal e vivam em paz uns com os outros.”
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Marcos 9, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.