Marcos 4
Rawa Karo NT (RWO_KAR) vs NVI
1 Nalu gulano, Yesus ene ko telo, oni simoo bale Galili sono koongeyingo tanggeyimo, mande etuyelolo oluwolo. Nguno ngu, simoo bale oowooyingga oolengo mayelo, Yesus tanggeyimo gooboowolo. Ngulo ngu, ene wanggo gula sanganimo oolelo, nguno bibitelo, wanggo sono koongeyingo sanganimo oluwolo. Ngundilo tetoni, simoo bale ngu sono dabemimo kelidi sanganimo oluwonggo.
1 Novamente Jesus começou a ensinar à beira-mar. Reuniu-se ao seu redor uma multidão tão grande que ele teve que entrar num barco e assentar-se nele. O barco estava no mar, enquanto todo o povo ficava na beira da praia.
2 Ngu naluno, ene mande mande oowooyingga oolengo mande yamonggawo nangge elo yunowolo.
2 Ele lhes ensinava muitas coisas por parábolas, dizendo em seu ensino:
3 Ene mande ngandilo yunowolo. Ye ingoyi! Oni gula kono Wit yuwooyi kuliyowolo.
3 "Ouçam! O semeador saiu a semear.
4 Ene ngundilo kuliyootoni, Wit yuwooyi gidega ooleko soletoni, numbo mayelo nemukowolo.
4 Enquanto lançava a semente, parte dela caiu à beira do caminho, e as aves vieram e a comeram.
5 Oo yuwooyi gidalega mela gumi digidodo musiyosina solewolo. Mela nguno ulungga kini. Digi newendemo amuno mela nguya kini, digi nangge. Ngulo oo yuwooyiga ngu sodedo oolewolo.
5 Parte dela caiu em terreno pedregoso, onde não havia muita terra; e logo brotou, porque a terra não era profunda.
6 Ene uli ulo, mela newendemo uweloyi kini. Mela bodaga nangge ngulo ngundilo tewolo. Ene sa oolelo, kenootoni aliyewolo. Ngulo digi gookingombo tetoni, bidodo ariyelo kumoowolo.
6 Mas quando saiu o sol, as plantas se queimaram e secaram, porque não tinham raiz.
7 Oo yuwooyi gidale uto so sanggilidodo, kakali dimoo uto oo kewooloko solewolo. Kakali dimoo uto sanggilidodo oolelo, ngundo doobengolo wiliyowolo. Ngundilo tetoni, ngulo ma enggewolo.
7 Outra parte caiu entre espinhos, que cresceram e sufocaram as plantas, de forma que ela não deu fruto.
8 Ene oo yuwooyi gidalega mela gome oolengomo solewolo. Ngu oo yuwooyigaku gome oolelo, ulungga yelo, gome enggewolo. Gidalega engge onibiga kande elaya (30), gidalega engge onibi kabusa (60), gidalega engge onibi kande elaya (100) enggewonggori.
8 Outra ainda caiu em boa terra, germinou, cresceu e deu boa colheita, a trinta, sessenta e até cem por um".
9 Yesusndo oni nguya ewolo. Oni sodeyidodo ngu mande ingoya, ene gome ingonilo ewolo.
9 A seguir Jesus acrescentou: "Aquele que tem ouvidos para ouvir, ouça! "
10 Kootusina, Yesus enengo sulena oni kande elaya kegidembolo elayagaku, ko, oni gidalega enedodo oolouwonggoku, ngundo nangge oluwonggori. Ngundilo oode, ene mande yamonggawo ngulo Yesus sumoo inowonggori.
10 Quando ele ficou sozinho, os Doze e os outros que estavam ao seu redor lhe fizeram perguntas acerca das parábolas.
11 Ene sumoo etoyi, Yesusndo gumi ewolo. Anut Oo Bidodo Sembuli Sembunayi, ngundo enengo simoo bale soboyelooteku, ngu ye etuyelowa. Oni Anutlo mande ma ingooteku ngu, ene mande yamonggawo nangge ingowanggo.
11 Ele lhes disse: "A vocês foi dado o mistério do Reino de Deus, mas aos que estão fora tudo é dito por parábolas,
12 Ngundilo ngulo, Anutlo mande Ayisayando nguya ngandilo nakangowolo.
12 a fim de que, ‘ainda que vejam, não percebam, ainda que ouçam, não entendam; de outro modo, poderiam converter-se e ser perdoados! ’"
13 Yesusndo sulena oniya ewolo. Ye nga mande yamonggawongga ngalo mande damoni ma ingootenggo. Ngulo ngu, ye mande yamonggawo gidalega ndatelo telogo, ye damoni ingowanggo?
13 Então Jesus lhes perguntou: "Vocês não entendem esta parábola? Como, então, compreenderão todas as outras parábolas?
14 Nga mande yamonggawongga, nga ngandilo. Ngu oningga oo yuwooyi imiteku ngu, Anutlo mande ngu oo yuwooyi ngundilo imite.
14 O semeador semeia a palavra.
15 Oo yuwooyi oole dabemimo soleteku ngu, oni simoo bale gidalega Anutlo mande ingootoyi, nguno nangge Setando sodedo ombulo, Anutndo mandega oni nowoondoyemo imiteku ngu, andangelo yoote.
15 Algumas pessoas são como a semente à beira do caminho, onde a palavra é semeada. Logo que a ouvem, Satanás vem e retira a palavra nelas semeada.
16 Oni simoo bale gidalega ngu Wit yuwooyi mela digidodomo soleteku ngundilo. Ene mande ingolo, sodedo yolo, ngulo ene oni oni tewonggo.
16 Outras, como a semente lançada em terreno pedregoso, ouvem a palavra e logo a recebem com alegria.
17 Ene mande ngulo ene nowoondoyemo yanggango kini. Ngundilo ngulo, nalu bodaga nangge yanggango oodoyi, oni ene Anutlo mande uleyi uweloyi oni, ngundo oni simoo bale, Anutlo mande ingowonggoku, ngu kowuli yunootenggo. Ngundilo tetoyi, sodedo enengo nowoondoyemo hamoo ngu yokolo, ene Anut kootu inootenggo.
17 Todavia, visto que não têm raiz em si mesmas, permanecem por pouco tempo. Quando surge alguma tribulação ou perseguição por causa da palavra, logo a abandonam.
18 Oni simoo bale gidega, ngundilo oo yuwooyi uto sanggilidodo kewooloko soleteku ngu, ene mande ingowonggo.
18 Outras ainda, como a semente lançada entre espinhos, ouvem a palavra;
19 Mande ngu ingolo, ene kowuli guladilo nga melangga ngalo ngu tunootetoni, nguya digi beye ulungga yowelo nowoondoye ngulo nangge hahangelo ingootenggo. Mande ebe ganagana, ko, oo gula gulalo ingondudu telo, ngu damoningga, ngundo Anut mande wiliyowa. Ngu oni simoo bale ngu, ene ma enggewanggo.
19 mas quando chegam as preocupações desta vida, o engano das riquezas e os anseios por outras coisas, sufocam a palavra, tornando-a infrutífera.
20 Oo yuwooyi mela gomemo soleteku ngu ngandilo, ene oni simoo bale gidalega ngu, ene mande ingolo, yolo, gome dowootenggo. Ene ngandilo enggewanggo. Gidalega engge onibiga kande elaya (30), gidalega engge onibi kabusa (60), gidalega engge onibi kande elaya (100) ngundilo enggewanggolo ewolo.
20 Outras pessoas são como a semente lançada em boa terra: ouvem a palavra, aceitam-na e dão uma colheita de trinta, sessenta e até cem por um".
21 Yesusndo ewolo. Oni ngu solu yolo, ombulo, kumbe newendemo yawasa newendemo nguya yewa, bine? Kini, ene tunoo mindingowa.
21 Ele lhes disse: "Quem traz uma candeia para ser colocada debaixo de uma vasilha ou de uma cama? Acaso não a coloca num lugar apropriado?
22 Oo bidodo kombiteyingo, ngu kootusina tunootewanggo. Ene mande bidodo onindo wiliyootenggoku ngu, kootusina, solu himimo tunootewanggo.
22 Porque não há nada oculto, senão para ser revelado, e nada escondido senão para ser trazido à luz.
23 Oni sodeyidodo mande ingoweloyi ngu, ene komo gome ingoni. Yesusndo ngundilo ewolo.
23 Se alguém tem ouvidos para ouvir, ouça!
24 Yesusndo mande gula soweyolo ewolo. Mande ye ingootenggoku ngu, ye gome oolengo ingondudu teyi. Yengo damoniye koye nguya ndatelo tewanggoku ngu, ngundilo nangge, gumi yunolo, Anutndo yengo ngu suleyolo, sanganimo nguya yelo yunowa.
24 "Considerem atentamente o que vocês estão ouvindo", continuou ele. "Com a medida com que medirem, vocês serão medidos; e ainda mais lhes acrescentarão.
25 Ene oni gula, enengo damoni koni gome tewaku ngu, Anutndo ngu suleyolo, gumi ulungga nguya inowa. Ene oni gula enengo damoni koni bodaga tewaku ngu, ngundilo nangge, enengo koni damoni ngu yokowaku ngu, ene komo kingo oolengo oluwalo ewolo.
25 A quem tiver, mais lhe será dado; de quem não tiver, até o que tem lhe será tirado".
26 Yesusndo ewolo. Anut Oo Bidodo Sembuli Sembunayi, ngundo enengo simoo bale soboyelooteku, ngu ngandilo. Oni gula oo yuwooyi melako kuliyoote.
26 Ele prosseguiu dizendo: "O Reino de Deus é semelhante a um homem que lança a semente sobre a terra.
27 Suwoono, oningga ngu wetolo oodoni, sano ngu ene ootookoolo endeyowa. Ngu naluno nguno, oningga oo yuwooyi kuliyowoku ngu oolelo, ulungga yelo, enggewoku ngu kenolo, sobowoolo ma ingowolo.
27 Noite e dia, quer ele durma quer se levante, a semente germina e cresce, embora ele não saiba como.
28 Mela enengombo nangge koyi tetoni, oo yuwooyiga ngu mbongeyi tunootelo, oolelo, ngu uyi yelo enggewa.
28 A terra por si própria produz o grão: primeiro o talo, depois a espiga e, então, o grão cheio na espiga.
29 Kootusina, oo enengo nalu tunootetoni ngu, oo sembuligakundo duge dowoolo, ngundo koyi telo, engge yowalo ewolo.
29 Logo que o grão fica maduro, o homem lhe passa a foice, porque chegou a colheita".
30 Yesusndo ewolo. Noole Anut Oo Bidodo Sembuli Sembunayi, ngundo enengo simoo bale soboyelooteku ngu, noole ndawuga bungomo kilalongo tewato? Noole ndatelo mandegano ooga bungomo kilalongo mande tewato?
30 Novamente ele disse: "Com que compararemos o Reino de Deus? Que parábola usaremos para descrevê-lo?
31 Anut Oo Bidodo Sembuli Sembunayi, ngundo enengo simoo bale soboyelooteku, ngu Mastet yuwooyi ngundilo. Ngu de gula oowooyi Mastet, oo yuwooyi gidalega ngu bobodi, ene Mastet yuwooyi ngu buka tanggooli ngundilo, kondibo bobodi oolengo.
31 É como um grão de mostarda, que, quando plantada, é a menor semente de todas.
32 Oo ngu milo yokootoni, enengombo oolelo, ulungga oolengo yete. Ene oowali gidalega kono ngu bidodo dagayelolo, enendo oolelo, de ulungga yewa. Enengo de kandeyi ulungga yelo, yongeyi tetoni, numbo nguno bibitewanggolo ewolo.
32 No entanto, plantada, ela cresce e se torna a maior de todas as hortaliças, com ramos tão grandes que as aves do céu podem abrigar-se à sua sombra".
33 Yesusndo mande yamonggawo oowooyingga oni simoo baleno ngandilo wesiyolo ewolo. Oni simoo bale ingonduduno ingoweloyi logoyimolo ewolo.
33 Com muitas parábolas semelhantes Jesus lhes anunciava a palavra, tanto quanto podiam receber.
34 Ene mande gula tunoo oni simoo baleno ma wesiyolo ewolo. Kini, ene mande yamonggawo nangge wesiyolo ewolo. Nalu gula oni simoo bale ma oodoyi, nguno enesu nangge sulena oniya nangge oode, asa, nguno ngu, ene mande yamonggawo ngulo damoni wesiyolo ewolo.
34 Não lhes dizia nada sem usar alguma parábola. Quando, porém, estava a sós com os seus discípulos, explicava-lhes tudo.
35 Ngu sangga ngu suwootetoni, Yesusndo enengo sulena onikuya ewolo. Noole Galili sono koongeyingo anduloko ulelewatolo ewolo.
35 Naquele dia, ao anoitecer, disse ele aos seus discípulos: "Vamos atravessar para o outro lado".
36 Ene ngundilo etoni, ngulo Yesuslo sulena oni ngundo ene oni simoo bale ulungga ngu yoyokolo, ene Yesus bibiteyingo wanggogakuno oolewolo. Oolelo, ene Yesus nguya yolo, Galili mela anduloko ulelewonggori. Uleletoni, wanggo gidalega nguya ene keyelolo ulelewonggori.
36 Deixando a multidão, eles o levaram no barco, assim como estava. Outros barcos também o acompanhavam.
37 Uleletoyi, ngu naluno nangge, doogo ulungga oolengo tunootewolo. Ngundilo tunootelo, wendeyi yowoolalingolo, dookelo, sono wanggo newendemo nguya uwolo. Ngulo ngu, wanggogaku sonombo koongelo, manggowoomo oolewelo tewolo.
37 Levantou-se um forte vendaval, e as ondas se lançavam sobre o barco, de forma que este foi se enchendo de água.
38 Ene ngundilo tetoni, ene Yesus ngu wanggo timbuyisina oode, ene nguno tabadudu gula sanganimo welewolo. Wetoloodoni, ene yokutuwoolo mande yanggango ewonggori. Oo etuyeloyingo oni, noole oonatewelo tetetoku nga! Ge bine ma ingoyingo? Ewonggori.
38 Jesus estava na popa, dormindo com a cabeça sobre um travesseiro. Os discípulos o acordaram e clamaram: "Mestre, não te importas que morramos? "
39 Ene ngundilo etoyi ngu, asa, Yesus ootookoolo, doogogaku kenolo, elo, sono koongeyingongga nguya ewolo. Ge imakeya, tolige ootoo! Ngundilo etoni, sodedonangge, doogo kinitetoni, sononggaku nguya bodaga ma ikakootewolo.
39 Ele se levantou, repreendeu o vento e disse ao mar: "Aquiete-se! Acalme-se! " O vento se aquietou, e fez-se completa bonança.
40 Ene ngundilo tetoli, enengo sulena oniya ewolo. Ye sosoletenggo? Ndatelo ngulo, ye nowoondoyemo hamoo kinilo? Ewolo.
40 Então perguntou aos seus discípulos: "Por que vocês estão com tanto medo? Ainda não têm fé? "
41 Ene ngundilo etoni, ene sosoleyingo ulungga telo, enengo nangge enengo kewooloyemo mandelo ingolo ewonggori. Nga oningga nga, ngu oone? Ene mande nangge etoni, ngulo doogo, sono nguya, enengo mandeni ingootelilo ewonggori.
41 Eles estavam apavorados e perguntavam uns aos outros: "Quem é este que até o vento e o mar lhe obedecem? "
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Marcos 4, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.