Marcos 12
Rawa Karo NT (RWO_KAR) vs VC
1 Ngu naluno nguno, Yesusndo mande yamonggawo gidalega nguya simoo baleno ngandilo ewolo. Oni gula Wayin kongga telo, oonggoo pawangolo, Wayin nguno imiwolo. Ene Wayin engge yolo, wongoolo, winggooweloyi musiyo nguya telo, ene kongga ngu sobowooweloyi ngulo ya pelungga awuno yewolo. Ngundilo yetoni, oni nguno bibitelo, Wayin kono oo ngu bidodo gome kenolo, sobowoolo oluwolo. Oni ko sembuliga, ngundo oni gidalegado ngu kongga nguno digi beye koyi teyi, elo, ene yoyelo, ene mela gula yowoko, nguno toongewolo.
1 E começou a falar-lhes em parábolas. Um homem plantou uma vinha, cercou-a com uma sebe, cavou nela um lagar, edificou uma torre, arrendou-a a vinhateiros e ausentou-se daquela terra.
2 Wayin enggeweloyi nalunimo, ko sembuli, ngundo enengo sulena oni gula suleyootoni, Wayin koyi tetenggoku onikuno oolouwolo. Ko oni ngundo kono oo engge gula yenunoyi, elo, ko oni gula ngu suleyootoni oolouwolo.
2 A seu tempo enviou aos vinhateiros um servo, para receber deles uma parte do produto da vinha.
3 Ngundilo ko oningga ngu suleyootoni, ooloutoni, Wayinlo kono oni, ngundo oni ko sembuligakulo sulena oninggaku dowoolo, gome gome ulewolo. Ngundilo telo, oo gula ma inowolo. Kini, ene kingo oolengo suleyootoyi oolouwolo.
3 Ora, eles prenderam-no, feriram-no e reenviaram-no de mãos vazias.
4 Ngundilo tetoyi, ko sembulibo sulena oni gula ko suleyootoni oolouwolo. Ooloutoni, ngu sulena oninggaku nguya utolo, tabangomo dongo sosowoolo, uleyi biyomi yetoni, mandeni biyomi elo yumooyinowolo.
4 Enviou-lhes de novo outro servo; também este feriram na cabeça e o cobriram de afrontas.
5 Ko sembulibo sulena oni gula nguya suleyootoni oolouwolo. Ooloutoni, kono onikundo ngu ko oninggaku nguya, uleyi kumoowonggori. Ngundilo tetoyi, ko sembulibo, sulena oni oowooyingga suleyelootoni oolouwolo. Ooloutoyi, gidalega yutolo, oweyelootoyi, satoyi, gidalega yuleyi kumoowolo.
5 O senhor enviou-lhes ainda um terceiro, mas o mataram. E enviou outros mais, dos quais feriram uns e mataram outros.
6 Ngundilo tetoyi, ko sembuli ngulo oni gula nguya moole. Ngu enengo nangoni gulanangge oolengo. Ngulo gome ingolo, newende nangonimo ooloote. Kootu oolengo ngu, enengo nangoni suleyootoni oolouwelo tetoni ewolo. Nga ngu nenengo nangone, ngulo ene manggowo ingolo, keyowanggolo suleyootoni oolouwolo.
6 Restava-lhe ainda seu filho único, a quem muito amava. Enviou-o também por último a ir ter com eles, dizendo: Terão respeito a meu filho!...
7 Ngundilo ooloutoni, ene kono oni ko tetenggoku, ngundo nangoni kenolo, enengo nangge kewooloyemo mandelo, ingolo ewonggo. Nga oningga ngando ngu eweyimbolo oo bidodo yomukolo, enendo sembuli tewa. Ariya, noole ene nguya utooye kumoowa. Ngundilo telo ngu, asa, nga kongga nga ngu noolengo sobowoolo, koyi tewatolo ewonggori.
7 Os vinhateiros, porém, disseram uns aos outros: Este é o herdeiro! Vinde, matemo-lo e será nossa a herança!
8 Ngundilo elo, kono oni, ngundo ene nguya dowoolo, uleyi kumoowolo. Kumootoni, bingo okoolo, kanggaloko oolongooyi uwolo.
8 Agarrando-o, mataram-no e lançaram-no fora da vinha.
9 Ariya, oni ko sembuligaku, ndandilo tewa? Ene ombulo ngu, oni kono ko tetenggoku ngu yutolo, yuleni kumoomukowanggo. Ngundilo telo, ene kongga ngu ko oni gidalega yunowa.
9 Que fará, pois, o senhor da vinha? Virá e exterminará os vinhateiros e dará a vinha a outro.
10 Anutlo mandeno nakangoyingo, ngu ye kuli kandangelo ingowonggo. Yesusndo ngandilo ewolo.
10 Nunca lestes estas palavras da Escritura: A pedra que os construtores rejeitaram veio a tornar-se pedra angular.
11 — ausente —
11 Isto é obra do Senhor, e ela é admirável aos nossos olhos {Sal 117,22s}?
12 Yerusalem goobooyingo yano oni tabango ngu bidodo ngu mandega ngu ingootoyi, Yesusndo ngu mande yamonggawongga eteku, ngu enengombolo tewolo. Ngundilo ngulo, ene Yesus dowoolo, ya biyomimo yewelo tewonggo. Ene oni simoo balelo sosolelo, ngulo ene yokolo, ootookoolo sawonggori.
12 Procuravam prendê-lo, mas temiam o povo; porque tinham entendido que a respeito deles dissera esta parábola. E deixando-o, retiraram-se.
13 Ene Parisi oni Herodlo oni gidalega, ngudodo Yesusno suleyelootoyi, tewoongowelo oolouwonggori. Ndatelo ngulo, ene mande nenengo gula ma etoni ngunonggo yolo, wilikoyingo onino yeweloyi ngulo sumoo inowelo tewonggori.
13 Enviaram-lhe alguns fariseus e herodianos, para que o apanhassem em alguma palavra.
14 Ariya, ngu oni ngu ombulo, Yesusno ewonggori. Oo etuyeloyingo oni, noole ingooteto. Ge mande hamoo nangge ete. Gedo ngu oni oowooyedodo, ko, oni oowooye kini nguya mande damoni gulanangge eneno yunoote. Yo, ge oni simoo bale bidodo goobooyelolo Anutlo mande damoni metemi nanggelo etuyeloote. Ariya, ge ngu ndatelo ingoote? Noole Yuda oni nga bobeye (Takis) Sisa inowato, bine; ngundi, Anut nangge inowato, bine? Anutlo mamana mande nguno ooloote, binelo? Ewonggori.
14 Aproximaram-se dele e disseram-lhe: Mestre, sabemos que és sincero e que não lisonjeias a ninguém; porque não olhas para as aparências dos homens, mas ensinas o caminho de Deus segundo a verdade. É permitido que se pague o imposto a César ou não? Devemos ou não pagá-lo?
15 Ngundilo sumoo etoyi, ene Yesus ingoyingo, ene ebe ganagana etenggo. Ngulo Yesus enebana enedodo gumi ewolo. Ndatelo ngulo, ye no tewoonelootenggo? Ye bobeye gula yoya, ombutoyiga, nondo kenoowelo ewolo.
15 Conhecendo-lhes a hipocrisia, respondeu-lhes Jesus: Por que me quereis armar um laço? Mostrai-me um denário.
16 Ngundilo etoni, ene bobeye gula yolo, ombutoyi, Yesusndo sumoo yunolo ewolo. Nga oo gaboyiga nga oonelomu? Elo etoni, enebana gumi ewonggo. Ngu Sisa gaboyi.
16 Apresentaram-lho. E ele perguntou-lhes: De quem é esta imagem e a inscrição? De César, responderam-lhe.
17 Ngundilo etoyi, ariya, Yesus enebana gumi ewolo. Sisalo oo ngu, ye komo Sisa inoyi. Anutlo oo ngu, ye komo Anut inoyi. Yesusndo ngundilo etoni, oniku ngu mandega, ngulo ingondudu ulungga tewonggo.
17 Jesus então lhes replicou. Dai, pois, a César o que é de César e a Deus o que é de Deus. E admiravam-se dele.
18 Ariya, ngu naluno nguno, Yuda oni gidalega oowooyi Sadusi, Yesusno mayewonggori. Sadusi oni, ngundo ene ngandilo etenggo. Oni kumootenggoku ko ma ootookoowanggolo ingootenggo. Ene Yesus sumoo inolo ewonggo.
18 Ora, vieram ter com ele os saduceus, que afirmam não haver ressurreição, e perguntaram-lhe:
19 Oo etuyeloyingo oni, Mosesndo mande gula ngandilo nakangolo yunowolo. Oni gula simoongo kini kumootoni ngu, ngulo konebeyi gula ootoolo ngu, asa, ngundo ngu bale nggamingga ngu mete yowa. Nguno nangoningga tewaku ngu, beyi musiyomo oluwalo ewolo.
19 Mestre, Moisés prescreveu-nos: Se morrer o irmão de alguém, e deixar mulher sem filhos, seu irmão despo-se a viúva e suscite posteridade a seu irmão.
20 Ariya, oni simoongolo gula simoo nangge kandegula gidembolo elaya oluwonggo. Koleteloga, ngundo balega yowolo. Asa, ngu simoongo kini oode kootusina kumoowa.
20 Ora, havia sete irmãos; o primeiro casou e morreu sem deixar descendência.
21 Ngundilo kumootoni, enengo koneyo enebana ngu balegaku yolo, ene nguya simoongo kini oode kumoowa. Ngulo koneyo kabusayigaku enebana ngu balegaku nangge yolo oode, ene nguya simoongo kini oode kumoowa.
21 Então o segundo desposou a viúva, e morreu sem deixar posteridade. Do mesmo modo o terceiro.
22 Ngundilo nangge, ngu simoongolo kandegula gidembolo elayagaku bale gulanangge yolo, kumooloodoyi kinitewa. Ngulo simooye nguya kini. Kootusina, balegaku nguya kumoowa.
22 E assim tomaram-na os sete, e não deixaram filhos. Por último, morreu também a mulher.
23 Ariya, kootusina, oni kumooyingoku, ko ootookooweloyi naluno nguno, ngu balegaku, ngu oone baleyi nenengo? Ge ingoote, ngu kandegula gidembolo elayagaku ngu bidodo baleye gulananggelo ewonggori.
23 Na ressurreição, a quem destes pertencerá a mulher? Pois os sete a tiveram por mulher.
24 Ngundilo sumoo etoyi, Yesusndo gumi ewolo. Ye Anutlo mandeno ma ingootenggo. Ye Anutlo yanggangoni nguya ma ingootenggo. Ngulo ngu, ye mande bulibali etenggo.
24 Jesus respondeu-lhes: Errais, não compreendendo as Escrituras nem o poder de Deus.
25 Oni kumooyingoku ko ootookooyingo naluno, nguno simoo bale kameyi baleyi kini. Kini, ene Anutlo Sambono Engel oni oolootenggoku, ngundilo oluwanggo.
25 Na ressurreição dos mortos, os homens não tomarão mulheres, nem as mulheres, maridos, mas serão como os anjos nos céus.
26 Ene nga mandega nga oni kumooyingo ko ootookooweloyi, ngu ye bine Moseslo Buk, ngu ye ma kandangelo ingowonggo. Ngu Anutlo mandega ngu de bodagano solu tunootewolo. Ye ngu kuli kandangelo ingootenggo. Ngu mandegano nguno Anutndo Mosesno ewolo.
26 Mas quanto à ressurreição dos mortos, não lestes no livro de Moisés como Deus lhe falou da sarça, dizendo: Eu sou o Deus de Abraão, o Deus de Isaac e o Deus de Jacó {Êx 3, 6}?
27 Moseslo mande ngundo etuyelooteku ngu, ngandilo oni kumootoyi, ngulo gaboyi keda oolootenggoku, ngulo Anut. Yengo mande ngu hamoo oolengo yombuliyolo etenggolo ewolo.
27 Ele não é Deus de mortos, senão de vivos. Portanto, estais muito errados.
28 Anutlo mande etuyeloyingo oni gula ombuwolo. Ombulo, ingootoni, Sadusi onindo Yesusya mande gumgum elo longgeyootoyi, ene ingootoni, Yesusndo Sadusi onilo mande gumi gome oolengo ewolo. Ngundilo tetoni, enebana Yesus sumoo inolo ewolo. Ndatelo mamana mandega, ngundo mamana mande gidalega dagayelolo koleteyingolo? Ewolo.
28 Achegou-se dele um dos escribas que os ouvira discutir e, vendo que lhes respondera bem, indagou dele: Qual é o primeiro de todos os mandamentos?
29 Ngundilo sumoo etoni, Yesusndo ngu oningga ngulo mande gumi ewolo. Mamana mande gulanangge koleteyingo ngu ngandilo. Ngulo ye Iserel, gome ingoyi! Oo Bidodo Sembuli Sembunayi, ngundo nangge, noolengo Anut gulanangge.
29 Jesus respondeu-lhe: O primeiro de todos os mandamentos é este: Ouve, Israel, o Senhor nosso Deus é o único Senhor;
30 Ye komo Oo Bidodo Sembuli ngulo nangge gome ingoyi! Yengo Anut nguno ye komo nowoondoye bidodo, gaboye bidodo, yengo ingonduduye bidodo, yengo yanggangoye bidodo, ye ene inoya, ngu nangge keyoya endeyoyi.
30 amarás ao Senhor teu Deus de todo o teu coração, de toda a tua alma, de todo o teu espírito e de todas as tuas forças.
31 Mamana mande elaya kootu, ngu ngandilo. Gengombolo gome ingooteku, ngundilo ge tanggegemo oni gula nguya, nowoondoyi teyino. Mamana mande gulado nga mamana mande elayaga, nga ma dagayelootelo ewolo.
31 Eis aqui o segundo: Amarás o teu próximo como a ti mesmo. Outro mandamento maior do que estes não existe.
32 Ngundilo etoni, mamana mande etuyeloyingo oningga, ngundo Yesusno ewolo. Oo etuyeloyingo oni, gedo hamoo ete. Yo, hamoo, Anut gulanangge oolengo. Anut gula nguya kini.
32 Disse-lhe o escriba: Perfeitamente, Mestre, disseste bem que Deus é um só e que não há outro além dele.
33 Yo, noole komo ngulo gome ingooteto. Noole komo nowoondonayi bidodo, ingondudunayi bidodo, yanggangonayi nguya bidodo Anut Oo Bidodo Sembuliga inowato. Ngundilo telo, noole komo doboogulinayimbolo nowoondoyi yunoweloyi, ngu noolengo ingootetoku, ngundilo ingowato. Noole nga mamana mande elayaga, nga gome keyowatoku damoningga, ngundo nusago utolo, deko kagisokolo, woolo yeweloyi damoningga, ngu dagate.
33 E amá-lo de todo o coração, de todo o pensamento, de toda a alma e de todas as forças, e amar o próximo como a si mesmo, excede a todos os holocaustos e sacrifícios.
34 Ngu oningga ngundo mande gumi etoni, Yesusndo ingootoni ngu, ene oni ingonduduni metemi. Ngulo ngu, Yesusndo oningga nguya ewolo. Ge Anutno nowoondogemo hamoo tetoni, ngunonggo ge oni gidalega nguya nowoondoyi teyunolo, ngunonggo ge Anutlo mande damoni, ngundo simoo bale soboyelooteku, ngu tanggeyimo ombulo ooloote. Yesusndo ngundilo etoni, ngulo oni gidalegado ingolo, sosolelo, ngulo ene oo gulalo Yesusno ko ma sumoo ewonggori.
34 Vendo Jesus que ele falara sabiamente, disse-lhe: Não estás longe do Reino de Deus. E já ninguém ousava fazer-lhe perguntas.
35 Yesus Yuda onilo goobooyingo yano ootoolo, ngunonggo oni simoo baleno mande wesiyolo elo etuyelolo, sumoo yunolo ewolo. Anutlo mamana mande etuyeloyingo oni, ngundo ndatelo ngulo, ene Kristus ngu Dewitlo sembenilo etenggo?
35 Continuava Jesus a ensinar no templo e propôs esta questão: Como dizem os escribas que Cristo é o filho de Davi?
36 Yuka Kundingi, ngundo Dewit ingondudunimo yetoni, ngulo Dewit enengombo ewolo.
36 Pois o mesmo Davi diz, inspirado pelo Espírito Santo: Disse o Senhor a meu Senhor: senta-te à minha direita, até que eu ponha os teus inimigos sob os teus pés {Sal 109,1}.
37 Ndatelo ngulo, Dewit enengo sembeni tunooteweloyi ngu nolo Sembunelo etelo? Ewolo.
37 Ora, se o próprio Davi o chama Senhor, como então é ele seu filho? E a grande multidão ouvia-o com satisfação.
38 Yesusndo ngundilo etoni, simoo ulunggaku, Yesuslo mandeni ingowelo oni oni tewolo. Ngu naluno nguno, Yesusndo oni simoo bale mande yunolo ewolo. Ye Anutlo mamana mande etuyeloyingo oni, ngundo tetenggoku, ngundilo ma tewelo. Ndatelo ngulo, ene towikumba pelu pelungga oni bingamiyedodobo yemutenggoku, ngundilo yemutenggo. Ngundilo yemutoyiga, simoo baledo yeyoya, oni ululu, eya, ingoyilo, ngundilo tetenggo.
38 Ele lhes dizia em sua doutrina: Guardai-vos dos escribas que gostam de andar com roupas compridas, de ser cumprimentados nas praças públicas
39 Ene ngundilo telo, Yuda onilo goobooyingo yano oni simoo bale doongeyemo tunoo bibitewelo gome oolengo ingootenggo. Ene oo simbo kayingo naluno, yaba koleteyingo nguno bibitewelo nguya, gome ingootenggo.
39 e de sentar-se nas primeiras cadeiras nas sinagogas e nos primeiros lugares nos banquetes.
40 Ene bale nggami kamesumooye kumooyingo ngu ganaganayelolo, bale nggaminonggo ya oo sitowi kingo woosoolo yootenggo. Ngundilo yomukolo yokolo ngu, asa, enengo bingamiye elo okoolo, ngunonggo ene Anutno kingo yemboongeyingo pelu pelungga tetenggo. Nguno ngu, Anutndo nggami bale ngu hoolooweyeloni, elo ngundilo yemboongetenggo. Ene kootusina, oni ngundilo tetenggoku, ngu Anutndo ngulo gumi kowuli ulungga oolengo yunowalo ewolo.
40 Eles devoram os bens das viúvas e dão aparência de longas orações. Estes terão um juízo mais rigoroso.
41 Yesusndo Yuda onilo goobooyingo yano ulo, bobeye yoweloyi musiyomo oololo, namokoyi bibitewolo. Bibitelo, ene ngunonggo simoo bale yeyootoni, bobeye musiyomo yetoyi yeyowolo. Yeyootoni, oni sitowiyedodo, ngundo ngu bobeye oowooyingga biyomi yetoyi yeyowolo.
41 Jesus sentou-se defronte do cofre de esmola e observava como o povo deitava dinheiro nele; muitos ricos depositavam grandes quantias.
42 Ngu naluno nguno, bale nggami gulado ombulo, enengo bobeye bobodi elaya nangge ngu kondibo yewolo, siko gula kini. Ngu bobeye bobodi elayaga, ngu Toya gulanangge ngundilo.
42 Chegando uma pobre viúva, lançou duas pequenas moedas, no valor de apenas um quadrante.
43 Ngundilo tetoni ngu, asa, Yesusndo enengo sulena onikuno negoyelootoni, tanggeyimo ombutoyi ewolo. No hamoo oolengo yeno eteno. Nga bale nggami howoolongonggangga, ngando ene bobeye ulungga oolengo yete. Yo, hamoo, oni simoo bale goobooyingo yalo bobeye musiyomo yetenggoku, ngu bidodo dagayeloote.
43 E ele chamou os seus discípulos e disse-lhes: Em verdade vos digo: esta pobre viúva deitou mais do que todos os que lançaram no cofre,
44 Ndatelo ngulo, nga oni nga bidodo bobeye oowooyingga yano ooloote. Ene gidalega nangge yolo, mayelo yetenggo. Ene nga bale nggamingga nga, ngu enengo yano gula kini, siko nguya gula kini. Ene oowali uliyoweloyi nguya gula kini. Enengo bobeye bidodo yeteku ngalo! Ewolo.
44 porque todos deitaram do que tinham em abundância; esta, porém, pôs, da sua indigência, tudo o que tinha para o seu sustento.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Marcos 12, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.