Lucas 19
Rawa Karo NT (RWO_KAR) vs NTLH
1 Yesus oololo, Yeriko ende yayimo ulo, oolouwelo tewolo.
1 Jesus entrou em Jericó e estava atravessando a cidade.
2 Yeriko nguno oni gula oluwoku, ngu oowooyi Sakiyas. Ene ngu Gabmanlo bobeye yoyingo oningga ngulo tabango, ene bobeye sitowinidodo.
2 Morava ali um homem rico, chamado Zaqueu, que era chefe dos cobradores de impostos.
3 Ene Yesus kenolo ingoweloyimbolo Yesus ngu onendo elo, ngulo kenowelo hahangelo oluwolo. Ene oni simoo bale ulunggado doobengootoyi, ngulo ene ma kenoweloyi tewolo. Ene oni ootuwoo oolengo tondongo ngulo ene Yesus kenoweloyi ereremo kini.
3 Ele estava tentando ver quem era Jesus, mas não podia, por causa da multidão, pois Zaqueu era muito baixo.
4 Sakiyas ingowolo. Yesus ngu, ene ngu oolega ngu keyolo ombuwalo ingowolo. Ngulo ene koletelo kendutelo oololo, de oolelo ngunonggo ene Yesus gome kenowelo, elo tewolo.
4 Então correu adiante da multidão e subiu numa figueira brava para ver Jesus, que devia passar por ali.
5 Yesusndo ngu oolega, ngu keyolo yade ombulo, Sakiyasndo oluwoku degaku damonimo ombulo, randolo de sanganimo doongetelo, kenolo ewolo. Sakiyas, ge sodedo melako ombu! Ataga no komo gengo yano geya oluwalolo ewolo.
5 Quando Jesus chegou àquele lugar, olhou para cima e disse a Zaqueu:
6 Sakiyas ngundilo ingolo, ene sodedonangge somooluluwoolo melako ombulo, ene newendemo oni oni telo, ngulo Yesus yolo, enengo yano oolouwoli.
6 Zaqueu desceu depressa e o recebeu na sua casa, com muita alegria.
7 Oni bidodo ngundilo kenolo, sanggili telo boguwoolo ewonggori. Yesus kenoyi! Ene weti mbumbuwadodo oni Sakiyas, ngulo yano ulo, nguya oolooteliku eke! Ewonggori.
7 Todos os que viram isso começaram a resmungar: — Este homem foi se hospedar na casa de um pecador!
8 Sakiyas ene Yesus kenolo, enengo mbumbuwa tewoku, ngulo ingolo, newendemo hamoo tetoni yowoolengowolo. Ngulo Sakiyas ootookoolo dikalo, Ulungga Oo Bidodo Sembuli Yesusno ewolo. Oo Bidodo Sembuli Ulungga, ge ingootooga, no nenengo oo bidodo kewoolo oolengo wesowoolo, gumi gula ngu owoolongo oni bayetelo yunowano. Ene nondo oni gidalegalo bobeye oo kingo ganayelolo yowonoku ngu, nobana gumi ataga tambu namolaya namolaya yunowanolo ewolo.
8 Zaqueu se levantou e disse ao Senhor: — Escute, Senhor, eu vou dar a metade dos meus bens aos pobres. E, se roubei alguém, vou devolver quatro vezes mais.
9 Yesusndo ngu ingolo, mande gumi ewolo. Ataga Anutndo nga yano oni simoo bale nga yoyoote. Ndatelo ngulo, nga oningga nga, ngu Ebarahamlo osiyi gula.
9 Então Jesus disse:
10 No Onilo Nangoni, nondo oni oonatelo oolootenggoku ngu ereweyelolo ko yoyowelo ombuwonolo ewolo.
10 Porque o
11 Yesus Yerusalem ende namoko mayetoni, ngulo oni simoo bale ngandilo ingowonggori. Ataga, Yesus Yerusalem oolelo utoni ngu, Anut enengombo sobowooweloyi naluwo ataga tunootewalo ingootenggo. Ngulo oni simoo bale enengo mande ingootoyi, Yesus mande yamonggawo gula ewolo.
11 Jesus contou uma parábola para os que ouviram o que ele tinha dito. Agora ele estava perto de Jerusalém, e por isso eles estavam pensando que o Reino de Deus ia aparecer logo.
12 Ene ngandilo ewolo. Nalu gulano, oni ulungga ene yowoko ende gulano toongewelo, nguno ene oowooyi ulungga oo bidodo sobosobo koleteyingo oowooyi ngu etoyi, ene ko mayewa.
12 Então Jesus disse:
13 Ngu oningga, ngundo enengo ko oni kande elaya negoyelootoni ombutoyi, bobeye 20 Kina ko oni gulanangge nangge yunolo ewolo. Ye nga bobeye ngando ko teya ngulo gumi yoya soweyoya yeyadoyiga, no ko yowoolengolo mayelo yeyowanolo ewolo.
13 Antes de viajar, chamou dez dos seus empregados, deu a cada um uma moeda de ouro e disse: “Vejam o que vocês conseguem ganhar com este dinheiro, até a minha volta.”
14 Enengo ende goboolo onikundo oo sobosobo tewelo toongewoku, ngulo ene ngu oningga ngu yokowolo. Ngundilo ngulo, ene enengo oni gidalega suleyelootoyi, keyolo, salo ewolo. Nga oningga ngando oni ulungga telo noolengo sobosobo koleteyingo oodoni, ngu ma ingowatolo ewolo.
14 — Acontece que o povo do seu país o odiava e por isso mandou atrás dele uma comissão para dizer que não queriam que aquele homem fosse feito rei deles.
15 Ene ma ingolo, ngulo ene oo bidodo sobosobo koleteyingo olini, elo sunggi yewonggo. Oni ulunggado mande ngundilo ingolo, ariya, yade yade enengo melako ko mayewolo. Oni nondo kuli bobeye yunowonomu, ngu negoyelootoyi, mayetoyi ewolo. Nondo kuli bobeye yunowonoku ngu koyi telo, ngulo gumi ndatelo yowonggoku, ngu etoyiga, ingowe ewolo.
15 — O homem foi feito rei e voltou para casa. Aí mandou chamar os empregados a quem tinha dado o dinheiro, para saber quanto haviam conseguido ganhar.
16 Nga, koleteloga ngundo mayelo ewolo. Ulungga, gedo kuli bobeye doobe elaya (20 Kina) nunootoyi, ngundo ko teloodoowe, ngulo gumi yowonoku ngu, onibiga (200 Kina) tunootewolo.
16 O primeiro chegou e disse: “Patrão, com aquela moeda de ouro que o senhor me deu, eu ganhei dez.”
17 Ngundilo etoni, ngu oni ulungga ngundo ingolo, gumi ewolo. Ge ko oni gome! Ge ko gome yanggango tewo! Ge oo bodaga ngu gome sobowoolo koyi tewolo. Ngundilo ngulo, no ge goyewe oni ulungga telo, ende kande elaya ngulo sobosobo oluwalo ewolo.
17 — “Muito bem!” — respondeu ele. — “Você é um bom empregado! E, porque foi fiel em coisas pequenas, você vai ser o governador de dez cidades.”
18 Ariya, Ko oni elayayiga ngundo ombulo ewolo. Ulungga, kuli gengo bobeye doobe elaya (20 Kina) nunowoku, no ngundo ko telo, gumi yolo yelootoowe, doobe kande elaga (100 Kina) tunootewololo ewolo.
18 — O segundo empregado veio e disse: “Patrão, com aquela moeda de ouro que o senhor me deu, eu ganhei cinco.”
19 Ngundilo etoni, asa, oni ulunggakundo gumi ewolo. Gome oolengo! No ge goyewe oni ulungga telo, ende kandegula ngulo sobosobo oluwalo ewolo.
19 — “Você vai ser o governador de cinco cidades!” — disse o patrão.
20 Asa, ko oni kootungga ngundo ombulo ewolo. Ulungga, ge kuli doobe elaya (20 Kina) nunowomu ngu nga. No nga yolo, oololo, tolige towimbo doobengolo oongootoowe oolooteku nga! Ndatelo ngulo, no ge geyootenoku ngu, ge oni sanggili ngulo, oni gulado oo yetoni ngu, gedo ngu ooga ngu yoote. Oowali oni gulado imiteku ngu, gedo oo ngu selo engge yoote. Ngundilo ngulo, no gengo sosolelo ngulo yetoowe oolootelo ewolo.
20 — O outro empregado chegou e disse: “Patrão, aqui está a sua moeda. Eu a embrulhei num lenço e a escondi.
21 — ausente —
21 Tive medo do senhor, porque sei que é um homem duro, que tira dos outros o que não é seu e colhe o que não plantou.”
22 Ngu oni ulungga oo bidodo sobosoboga, ngundo sanggili ulungga telo ewolo. Ge ko oni biyomi oolengo! Gengo mandege, ngundo goyeni, ge mandedodo tete. Ge ingooteku ngu, no oni sanggili oo oni sungombo yetenggoku ngu no yooteno. Oni sungombo oowali imitenggoku ngu, nondo ngu selo yooteno, elo ete? Ndawugalo ge nolo bobeyega nga, oni bobeye yowoolalingoweloyi oni yunootoyi, ngundo ko tetoyi, no ombulo, nenengo bobeye nga gumi yolo, ngulo duwoo nguya gula yoweloyi? Elo ewolo.
22 — Ele respondeu: “Você é um mau empregado! Vou usar as suas próprias palavras para julgá-lo. Você sabia que sou um homem duro, que tiro dos outros o que não é meu e colho o que não plantei.
23 — ausente —
23 Então por que você não pôs o meu dinheiro no banco? Assim, quando eu voltasse da viagem, receberia o dinheiro com juros.”
24 Ngu oni ulungga ngundo oni tanggeyimo dikayingokuya ewolo. Ye ngu bobeye doobe elaya (20 Kina) ngu sopiyoya, oni bobeye onibiga (200 Kina) ngu inoyi! Ewolo.
24 — E disse para os que estavam ali: “Tirem dele a moeda e deem ao que tem dez.”
25 Ngundilo etoni, ngu onikundo, oni ulunggakuno ewolo. Ulungga, nga oningga nga, ngu ene onibiga (200 Kina) kuli yowo! Ewolo.
25 Eles responderam:
26 Oni ene ingondudu gidalega Anut Oo Bidodo Sembuli Sembunaye, ngundo simoo bale enengo sobowooteku, ngulo damoniye sowoongga watayi, asa, Anutndo ngu enengo ingondudu ngu soweyolo ulungga inowa. Asa, ene oni gula ngundilo ingondudu bodaga ngu oodoni ngulo ma koyi telo ngu, asa, Anutndo enengo ingoyingo bodaga ngu bidodo yolo yokowa.
26 — E o patrão disse:
27 Ene nolo longge oni, ngundo no enengo sobosobo ma oluwelo ewonggoku, ngu oni ngu yoyoya, ngano ombuya, nenengo doongenemo yuleyiga kumooyilo ewolo.
27 E agora tragam aqui os meus inimigos, que não queriam que eu fosse o rei deles, e os matem na minha frente.”
28 Yesusndo ngu mande ngu elo yokolo, ene ootookoolo koletelo ene Yerusalem ooloutenggoku oolega ngu keyolo oolouwolo.
28 Depois de dizer isso, Jesus foi adiante deles para Jerusalém.
29 Yesus yade yade oololo Betipas ko Betani ende elayaga ngu namoko mela puli oowooyi Olib, ngu damonimo mayelo, ngunonggo enengo sulena oni elaya suleyelootoni, koletelo oolouwoliyo.
29 Quando iam chegando aos povoados de Betfagé e Betânia, que ficam perto do monte das Oliveiras, enviou dois discípulos na frente,
30 Yesusndo sulena oni elayaga nguya elo ewolo. Yali andu endegano anduno oolouya, uya Hos gula oowooyi donki duliyo gula gosiyootoyi oolooteku ngu, gulado kuli ngu sanganimo ma bibiteyingongga ngu kenoya, yoya ombuli.
30 com a seguinte ordem:
31 Ngu donkingga ngulo kimbonayi wesiyootoliga, oni gulado ewaku ngu, yali ndawugalo ngu wesiyolo yowelo, eya etoningga ngu, yali ngandiya eli. Ulungga Oo Bidodo Sembuli, ngundo ko tewelo ngundiya eya yoya ombulilo ewolo.
31 Se alguém perguntar por que vocês estão fazendo isso, digam que o Mestre precisa dele.
32 Asa, sulena oni elayagaku mande ngundilo ingolo oololo, oo bidodo Yesusndo ewoku, ngundilo nangge kenowoliyo.
32 Eles foram e acharam tudo como Jesus tinha dito.
33 Sulena oni elayagaku, ene donki duliyo kimbonayinggaku wesiyowootoli, ngulo sembuguliyibo yeyolo, sumoo ewoli. Yali ndawugalo ngu donki nangoningga ngu wesiyooteli? Ewolo.
33 Quando estavam desamarrando o jumentinho, os donos perguntaram: — Por que é que vocês estão desamarrando o animal?
34 Sulena oni elayagakundo gumi ewoliyo. Ulungga Oo Bidodo Sembuli, ngundo ko tewelo ewokulo ewoliyo.
34 Eles responderam: — O Mestre precisa dele.
35 Ariya, sulena oni elayagaku donki nangoni duliyogaku yolo Yesusno ombuwoliyo. Ngundilo telo, yolo ombulo, enengo towikumba ngu donki duliyogaku sanganimo yomiwolo. Ngundilo yomitoyi, Yesusndo ngu sanganimo bibitewolo.
35 Então eles levaram o jumentinho para Jesus, puseram as suas capas sobre o animal e ajudaram Jesus a montar.
36 Yesusndo donki sanganimo bibitelo ooloutoni, asa, simoo baledo enengo nenggulo andangelo oolekana yomitoyi, donki ngu sanganiwoole oolouwolo.
36 Conforme ele ia passando, o povo estendia as suas capas no caminho.
37 Yesus yade ombulo, Olib puliwoole oolegaku yokolo uwolo. Ngundilo utoni, asa, Yesus enengo sulena onikuya oni sungo ulungga nganoku nguya, ene Yesusndo bibitelo utoni, kenolo, ene oo bidodo onindo ma teweloyim ngu tetoni kenoyingoku, ngulo ingondudu telo, ngulo ene damoni yelo, Anut bingami elo okoolo, oni oni tewonggori.
37 Quando Jesus chegou perto de Jerusalém, na descida do monte das Oliveiras, uma grande multidão de seguidores ia com ele. E eles, cheios de alegria, começaram a louvar a Deus em voz alta por tudo o que tinham visto.
38 Ngundilo telo, ene meno mogulu telo ewonggori. Noole enengo bingami elo okoowato! Anutndo kumana nga oni sobosobo koleteyingongga nga inootoni, ene Oo Bidodo Sembuli Ulungga, ngu oowooyimo ombuteku ngu! Oni bidodo Sambo endemo oolootenggoku nguya, ene komo Anut ulungga awuno oolengo oolooteku, ngulo oni oni teya, bingamini dulidalinidodo teyingo! Ewonggori.
38 Eles diziam: — Que Deus abençoe o Rei que vem em nome do Senhor! Paz no céu e
39 Yesuslo sulena onindo ali mogulu tetoyi, Parisi onindo kewooloyemo ootoolo, ngunonggo ngundilo yeyolo Yesusno ewonggori. Oo etuyeloyingo oni, gengo sulena oni kenggemo oni nga manggaluyeloya etooga, ali mogulu nga yokoyi! Ewonggori.
39 Aí alguns fariseus que estavam no meio da multidão disseram a Jesus: — Mestre, mande que os seus seguidores calem a boca!
40 Ngundilo etoyi, ene Yesusndo gumi elo ewolo. No yeno hamoo eteno! Ene manggoye gosiyolo nenetetoyi ngu, ariya, digi melako nga enengombo elo moguluwoowanggo! Nondo nga oni nga manggoye ma gosiyelowano. Ene komo Anut oowooyi elo okoowanggolo ewolo.
40 Jesus respondeu:
41 Yesus ende namoko tunootelo, ene Yerusalem ende kenondadangelo, oni simoo balelo sendolo ewolo. Ye Yerusalem oni simoo bale gowugowulongo! Nondo ombuwonomu ngu, ye nowoondoye imakeyingo damoni ngu, ye Anutya goboolo yeyi etoowe, ene ye ngulo ma ingondudu tetenggo. Ene ye yokootoyi, ngulo Anutndo oo doongeyemo oongooyunootoni, ye ma kenowonggo. Ene ataga ngu naluni kini teteku nga!
41 Quando Jesus chegou perto de Jerusalém e viu a cidade, chorou com pena dela
42 — ausente —
42 e disse:
43 Ye ingoyi! Kootusina, nalu gula tunootewaku nguno, yengo longge oni ngu ombulo, ebe ulewelo pawayelolo, mele selo woodoo yelo, ende newendemo ulo ye bidodo pawayelolo yutomukowanggo.
43 Pois chegarão os dias em que os inimigos vão cercá-la com rampas de ataque, e vão rodeá-la, e apertá-la de todos os lados.
44 Ngundilo telo, ene ye yengo simoo namboye nguya yombuliyelolo yoyokowanggoku ngu, ngu nguya kowuli koolowoolo oluwanggo. Ene yengo digi gula yokootoyi, digi dobooyi sanganimo ma oluwa. Ndatelo ngulo, ye Anutndo nalu ngano ombulo yoyolo hoolooweyeloweloyi ngu ma ingowonggoku ngulolo ewolo.
44 Eles destruirão completamente você e todos os seus moradores. Não ficará uma pedra em cima da outra, porque você não reconheceu o tempo em que Deus veio para salvá-la.
45 Ngu naluno, Yesusndo yambo ya oowooyi Tempel ngu newendemo ulo, simoo bale yeyondandangetoni, oo uliyolo yolo, oololo ombulo tetoyi, ngu oweyelootoni, oolelo sawonggori.
45 Jesus entrou no pátio do Templo e começou a expulsar dali os vendedores.
46 Yesusndo elo ewolo. Anutlo mandeno ngandilo nakangowolo. Nolo ya ngu yemboongeweloyi ya nangge oluwa! Ewolo. Ngundilomu, ene yendo ngu yeyi yakaka onilo kombiteyingo digi wondokoyi ngundilo tetelo ewolo.
46 Ele lhes disse:
47 Yesusndo nalu bidodomo, Tempel yano mande damoni gomemu elo etuyelolo oluwolo. Ene Anutno woolo yeyingo oni ngulo sobosobo mamana mande etuyeloyingo oni, ko, Yuda simoo balelo tabango oni, ngundo uleyi kumooweloyimbolo oole erewewonggori.
47 Jesus ensinava no pátio do Templo todos os dias. Os chefes dos sacerdotes, os mestres da Lei e os líderes do povo queriam matá-lo.
48 Ene oni simoo bale bidodo Yesuslo mande ingoweloyimbolo yanggango yetoyi, ngulo ene teweloyi kini. Ngundilo ngulo, tabango oni ene Yesus uleyi kumooweloyi oole gula ma kenowonggori.
48 Mas não achavam jeito de fazer isso, pois todos o escutavam com muita atenção.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 19, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.