Lucas 14
Rawa Karo NT (RWO_KAR) vs NAA
1 Sabat nalu gulano, Yesus oololo, Parisi onilo tabangonggalo yano enedodo oowali newonggori. Ngu yano oni ngu bidodo Yesus kenondadangelo oluwonggori.
1 Num sábado, ao entrar Jesus na casa de um dos principais fariseus para tomar uma refeição, eles o estavam observando.
2 Nguno oni gula kekandeyi koongeyingongga Yesus tanggeyimo ombuwolo.
2 E eis que diante dele se achava um homem hidrópico.
3 Yesusndo ngundilo kenolo, yowoolengolo mamana mandelo ingondudu onikuya, Parisi oniya sumoo yunolo ewolo. Noole mete sayi oni nalu kundingiyimo ngano yomosiyowato, bine, ngundi kini, bine? Ewolo.
3 Então Jesus, dirigindo-se aos intérpretes da Lei e aos fariseus, perguntou:
4 Ene mande gumi ma elo nenetewolo. Ngundilo tetoyi, Yesusndo ngu oni moondeyi koongeyingonggaku ngu yolo yomosiyolo suleyootoni toongewolo.
4 Eles, porém, não disseram nada. Então Jesus pegou na mão daquele homem, curou-o e o mandou embora.
5 Yesusndo ene bidodo sumoo yunowolo. Oni gula ye kewooloyemo ngano, enengo nangoni bine ngundi bulmakau boningga sono meleno soletoni ngu, ene nalu kundingiyimo sodedo ma woosoolo yowa, bine? Ewolo.
5 A seguir, Jesus lhes perguntou:
6 Ene ngu mandega ngu gumi ma ewolo.
6 A isto nada puderam responder.
7 Yesusndo yeyootoni, ngu oowalingga nguno mayelo ene yaba koleteyingomo bibitewelo ingowonggori. Ngundilo tetoyi, ngulo Yesusndo mande yamonggawo gula elo ewolo.
7 Reparando como os convidados escolhiam os primeiros lugares, Jesus contou-lhes uma parábola:
8 Oni gulado bale kameyowelo oo simbo gulano ge negogelootoni ngu, ge yaba koleteloga nguno ma bibitewa. Ngu oningga, ngundo ene oni gula oowooyi ulungga ge dagagelolo ene ulungga, ngulo nguya ombuwa, bine?
8 — Quando alguém convidá-lo para um casamento, não sente no lugar de honra, pois pode haver um convidado mais importante do que você.
9 Ngundilo telo, oo simbo kayingo Sembuliga, ngundo ombulo geya ewa. Ge woosooya ooloutooga nga oningga ngando ngu yabaga nguno bibitenilo ewa. Ge ngu yaba koleteyingongga ngu yokolo, ene inootoyi bibitetoni, ge ngulo oyumo ulungga oolengo yolo, ge oololo ulo, kootusina amuno bibitewa.
9 Então aquele que convidou os dois dirá a você: “Dê o lugar a este aqui.” Então você irá, envergonhado, ocupar o último lugar.
10 Ye ingoyi! Ge oni gulado oo simbo kaya, ge negogelootoningga ngu, ge ombuya, yaba wengamo amuno oni kootuyesina bibite. Kootu oo simbo kayingo sembuli, ngundo ombulo geyolo ewa. Doboone, ge ombuya oolouya, awuno bibitelo etoni, ge oni mayewonggoku ngu doongeyemo koletelo bibitelo, ge bingaminggedodo tewa.
10 Pelo contrário, quando alguém convidá-lo, vá sentar no último lugar, para que, quando vier aquele que o convidou, diga a você: “Amigo, venha sentar num lugar melhor.” Isso será uma honra para você diante de todos os demais convidados.
11 Oni gula enengombo enengo oowooyi bingami okooteku ngu, Anutndo oowooyi yeni melako uwa. Ene oni gula, ene oni sungo nowoondoyemo ameno oolootekungga ngu, Anutndo yolo oowooyi bingamidodo awuno oolengo yewalo ewolo.
11 Porque todo o que se exalta será humilhado; e o que se humilha será exaltado.
12 Yesusndo Parisi oningga oo kayingo sembuliga nguya ewolo. Ge oowali gula kaya ngu, ge gengo doboogulige, konebage, ko gengo kenggemo oni, ko ende goboolo oni ngu, ene bobeye digidodo oni ngu nangge ma negoyelowelo. Ge ngundilo tewaku ngu, enebana gengo oo kawoku ngulo gumi oo kalo gunootoyi, ge enengo yano oololo, oowali gumi newa. Gengo nowoondoge ngulo nangge ma ingowelo.
12 Depois Jesus disse ao que o havia convidado:
13 Kini, ge oo simbo ulungga ko kaya ngu, ariya, ge komo oni simoo bale owoolongo, sayi mambudodo goweye biyomi ngu, kekandeye biyomi ko doongeye kilingo oni ngu negoyelootoyi, ngundo mayelo newanggo.
13 Pelo contrário, ao dar um banquete, convide os pobres, os aleijados, os coxos e os cegos,
14 Ge damoni ngundilo ngu tetoyi, ngulo Anutndo geyolo oni oni tewa. Ngundilo oni, ngundo ene gengo oo simboga kalo yunowoku, ngu gumi ma kalo gunowanggo. Ene ereremo kini. Kootusina, Anutndo gengo oo simboga kawoku ngulo ngu Anutlo oni nenengomu melenonggo ko ootookoowanggoku naluno, ngundo gumi oo gunowalo ewolo.
14 e você será bem-aventurado, pelo fato de não terem eles com que recompensá-lo. A sua recompensa você receberá na ressurreição dos justos.
15 Ngu naluno, oni Yesusndo oowali neyingomu ngu gulado Yesuslo mandeni ngu ingolo, ootookoolo Yesusno ewolo. Oni ene Anutlo ende musiyonimo simbo kayingo ngu newaku ngu, ene mete oni oni telo oluwalo ewolo.
15 Ao ouvir tais palavras, um dos que estavam à mesa com Jesus lhe disse: — Bem-aventurado aquele que participar do banquete no Reino de Deus.
16 Ene Yesusndo ngu oningga nguya mande yamonggawo ewolo. Oni gula ene oo simbo ulungga kawelo ngu, ene koletelo oni simoo bale oowooyinggano kuli elo endeyootoni ingowanggo. Ngulo naluni nguya elo yunowa.
16 Jesus, porém, respondeu:
17 Oode oowali kaweloyi naluno, oni oo sembuligakundo enengo sulena oni suleyelolo ewa. Ge toongeya, nondo kuli onino ewonoku nguno ngandiya e. Ye mete ataga mayeyi, no oo kuli kalo yomosiyootenolo ewolo.
17 À hora da ceia, enviou o seu servo para avisar aos convidados: “Venham, porque tudo já está preparado.”
18 Ene ngu oniku bidodo enengo ko sungo sungolo ewonggo. Noole ma oolouwatolo ewonggo. Oni gulado ewolo. No mela gula keda uliyowonoku, no toongelo ngu kenowano. Oniyooge, no ma oololo kenowano. Gedo oolouya ngundiya e.
18 Mas todos eles, um por um, começaram a apresentar desculpas. O primeiro disse: “Comprei um campo e preciso ir vê-lo; peço que me desculpe.”
19 Ngundilo etoni, oni gulado elo ewolo. No bulmakau bo keda kande elaya (10) uliyowonoku, ngulo no oololo ngu tewoongolo kenowelo ngulo oolouya awanggemo e. Oniyooge, nolo ma ingowelolo ewolo.
19 Outro disse: “Comprei cinco juntas de bois e vou experimentá-las; peço que me desculpe.”
20 Oni gulado ewolo. No ataga bale yolo, ngulo no ma oolouwano.
20 E outro disse: “Casei-me e, por isso, não posso ir.”
21 Ngundilo ngulo, sulena oni ko oololo, enengo oni ulunggakuno ngu bidodo ewolo. Ya sembuligaku ngundilo ingolo, ene sanggili telo, enengo sulena oniya ewolo. Ge sodedo oolouya, nga endega ngalo oole ulungga nguno ko oole bobodimo nguno, owoolongo oni, oni goweye biyomi, doongeye kilingo, ko, oni kekandeye biyobiyomi ngu bidodo yoyoya mayetooga, ngundo nolo yano ngano ombuyilo ewolo.
21 — O servo voltou e, contou tudo ao seu senhor. Então, irado, o dono da casa disse ao seu servo: “Saia depressa para as ruas e becos da cidade e traga para cá os pobres, os aleijados, os cegos e os coxos.”
22 Kootusina, sulena oninggakundo, oni ulunggakuya ewonggori. Ulungga, gedo ewoku ngundilo tewono. Ene yaba gidalega kingo oolootelo ewonggori.
22 Mais tarde, o servo lhe disse: “Patrão, já fiz o que o senhor mandou, e ainda há lugar.”
23 Oni ulungga ngundo enengo sulena oninggakuya ewolo. Ge oolouya, oole ululu bidodomo endeyoya, ko kanggaguli endeyoya ngunonggo, oni simoo bale yoyoya mayetooga, ngundo nolo yangga nga ndindi tenilo ingooteno.
23 Então o senhor disse ao servo: “Saia pelos caminhos e atalhos e obrigue todos a entrar, para que a minha casa fique cheia.
24 No geno hamoo eteno! Nondo oni kuli elo endeyowonomu oni ngu bidodo ene nondo oowali simboga katenoku, nga gulado bodaga ma nelo ingowalo ewolo.
24 Porque digo a vocês que nenhum daqueles homens que foram convidados provará a minha ceia.”
25 Oni simoo bale ulungga Yesus keyolo endeyoyingomu ngusina yowoolengolo ewonggori.
25 Grandes multidões acompanhavam Jesus, e ele, voltando-se, lhes disse:
26 Oni gula no tanggenemo ombulo ngu, ene komo Anutlo ingooteku ingonduduga, ngundo eweyi, nemi, simoongo, konebeyi, kuwookuwooyi, ko enengo goweyi keda oluweloyi, ingonduduga ngu Anutlo ingootekuga, ngundo oo bidodo dagayeloote. Ene ngundilo ma telo ngu, asa, ene nolo sulena oni telo ma oluwa.
26 — Se alguém vem a mim e não me ama mais do que ama o seu pai, a sua mãe, a sua mulher, os seus filhos, os seus irmãos, as suas irmãs e até a sua própria vida, não pode ser meu discípulo.
27 Oni gula nolo ingolo no kenelolo endeyootoni, ngulo ene komo meyelo kowuli oowooyingga onindo inowanggoku ngu no oowoonembolo ngu koolowoo. Ene oni gula kowuli ngundilo koolowooweloyi elelemo kini ngu, ene nolo sulena oni ma tewa.
27 E quem não tomar a sua cruz e vier após mim não pode ser meu discípulo.
28 Ye kewooloyemo oni gula ya pelungga Sambono yewelo ngu, ene komo koleteya bibiteya ya ngu yemukoweloyi ngulo ulini ngu gome kandangelo ingowa.
28 Pois qual de vocês, pretendendo construir uma torre, não se assenta primeiro para calcular a despesa e verificar se tem os meios para a concluir?
29 Ene ngundilo ma telo ngu, ya ngulo ulini ma ingolo nguno damoni yelo, ene Simen yemukolo yokootoni, asa, oni bidodo kenolo yumooyinolo ewanggo. Nga oningga nga oniyooge ene, ya yeweloyi, ereremo kini. Oniyooge! Ewonggori.
29 Para não acontecer que, tendo lançado os alicerces e não podendo terminar a construção, todos os que a virem zombem dele,
30 — ausente —
30 dizendo: “Este homem começou a construir e não pôde acabar.”
31 Ngundilo elo, asa, mande yamonggawo gula ewolo. Mela ngalo oo sobosobo tabango oni gula, ene toongelo tabango gulaya ebe ulewelo ngu, asa, koletelo, ene bibitelo ingondudu gome telogo, enengo me oni (10,000) ngundo ene mete tabango gulado me oni (20,000) ngu yutolo oweyelowa, bine, ngundi kini, bine? Ene komo gome ingondudu telogo.
31 Ou qual é o rei que, indo para combater outro rei, não se assenta primeiro para calcular se com dez mil homens poderá enfrentar o que vem contra ele com vinte mil?
32 Ene ebe uleweloyi yanggangoni ereremo kini ngulo, asa, enengo me oniku yowoko oodoyi, ene sodedonangge mande soweyolo ewa. Noole ebe sodedo ma ulewato. Kini, noole komo koleteya bibiteya, imakeyingo damonimo doboo yeyigalo ewolo.
32 Caso contrário, estando o outro ainda longe, envia-lhe uma embaixada, pedindo condições de paz.
33 Ene koletelo ye komo nowoondoye, ingonduduye ngu bidodo Anutno yelo, enengo ko tewanggo. Ngundilo nangge, oni gula ye kewooloyemo nguno, ene enengo oo bidodo ma kootu inolo ngu, asa, ene nolo sulena oni kilalongo ma telo oluwalo ewolo.
33 Assim, pois, qualquer um de vocês que não renuncia a tudo o que tem não pode ser meu discípulo.
34 Ene mande yamonggawo gula ewolo. Wendeyi nembo (Sol) ngu oo gome. Ene wendeyi nembo nenggulo kinitetoni ngu, asa, noole ndatelo tetooye, ngu nengguloga ngu ko mete tewa? Kini, noolendo ngu yomosiyoweloyi, ereremo kini.
34 — O sal é certamente bom; mas, se o sal se tornar insípido, como lhe restaurar o sabor?
35 Wendeyi nembo (Sol) ngundilo ngu, mela oo imiweloyi kono nguno yeweloyi nguya kini. Noole bulmakau usedodo gooboongoolo ngundo mela tetooye, ulumidodo teweloyi nguya kini. Noole ngundilomu ngu kingo talangooteto. Oni sodeyi mande ingoweloyi gome metemi ngu, ene komo mande nga gome ingoni! Ewolo.
35 Não presta mais nem para a terra nem para o monte de estrume; lançam-no fora. Quem tem ouvidos para ouvir, ouça.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 14, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.