Lucas 10
Rawa Karo NT (RWO_KAR) vs NVT
1 Kootusina, Oo Bidodo Sembuli Sembunaye, ngundo oni onibi kabusa kande elaya kegidembolo elaya (72) sunggi enengo ko teweloyim ela elaya suleyelootoni sawonggori. Ngundilo salo ngu, ene ende bobodi, ende ululu ngu bidodomo nguya koletelo satoyi, asa, kootusina Yesus enebana keyelolo toongewonggori.
1 Depois disso, o Senhor escolheu outros setenta e dois discípulos e os enviou adiante, dois a dois, às cidades e aos lugares que ele planejava visitar.
2 Yesusndo ngu oniku mande yamonggawo gula yunolo ewolo. Oowali kono gome enggemukoote. Ene ko oni oowooyingga kini. Ngundilo ngulo, ye oolouya ko sembuli Anutno yemboongetoyiga, ngundo ene mete ko oni suleyelootoni, oololo, kono oowali engge ngu yolo gooboongoowanggo. Oowali ngu oni simoo bale ene Anutlo mandeni ingowelo ingootenggo.
2 Estas foram suas instruções: “A colheita é grande, mas os trabalhadores são poucos. Orem ao Senhor da colheita; peçam que ele envie mais trabalhadores para seus campos.
3 Ye oolouyi! Ingoyi! Nondo ye suleyelootoowe, satenggoku ngu, bo Sipsip nangoni imakeyingo damoningga ngundilomu ngu bo goki kewooloyemo suleyelootoowe satenggo.
3 Agora vão e lembrem-se de que eu os envio como cordeiros no meio de lobos.
4 Ye bobeye sili, siyaki, ko keye goweyi nguya ma yowelo. Salo ooleko oni simoo bale yeyolo nguya, mande mande ma ewelo kini ye komo dagayeloya sayi.
4 Não levem dinheiro algum, nem bolsa de viagem, nem um par de sandálias extras. E não se detenham para cumprimentar ninguém pelo caminho.
5 Ye salo ya gula newendemo uya ngu, ngandiya eyi. Nga ya newendemo simoo bale nga Anutnonggo sumange ayibidodo ombuteku ngu yeya oliyilo ewolo.
5 “Quando entrarem numa casa, digam primeiro: ‘Que a paz de Deus esteja nesta casa’.
6 Ene ngu yano nguno oni simoo bale gula ene nowoondoye damoni imakeyingo ngu oodoyi ngu, asa, yendo Anutlo sumange ayibiningga yunootenggoku ngu, oololo ngu oningga nguya oluwa. Ene kinitetoni ngu, yengo sumange ayibiga ngu ko yowoolengolo yengomo ko ombulo oluwa.
6 Se os que vivem ali forem gente de paz, a bênção permanecerá; se não forem, a bênção voltará a vocês.
7 Ye komo ngu ya gulananggega nguno nangge oliyi. Ye enendo oowali sono oo yunootenggoku, ngu nelo oodoyi, nguno yengo ko tetenggoku, ngulo uliyi mete yowanggo. Ye komo ngu yangga nguno nangge wetoya ngunonggo saya ko teyi.
7 Permaneçam naquela casa e comam e bebam o que lhes derem, pois quem trabalha merece seu salário. Não fiquem mudando de casa em casa.
8 Ene ende gulano saya utoyiga, ngu endemo oni, ngundo ye yoyoya enengo yano utoyiga nguno oowali yunootoyiga, ngu nangge neyi.
8 “Quando entrarem numa cidade e ela os receber bem, comam o que lhes oferecerem.
9 Ye mete ngu endemo sayi oni yomosiyeloya, ye ngandiya eyi. Anut Oo Bidodo Sembuli Sembunaye, ngundo simoo bale soboyeloweloyi naluni, ngu kuli ye tanggeyemo ombuteku nga, eya eyilo ewolo.
9 Curem os enfermos e digam-lhes: ‘Agora o reino de Deus chegou até vocês’.
10 Ye ende gulano ooloutoyiga, ngu oni, ngundo ye ma yoyoya yano uya yoyokootoyiga ngu, asa, ye oolouya, endesoono nguno dikaya ye ngandiya eyi. Yengo ende ngalo gugu nogolu noole kenayimo damoowoku ngu siyakiyootooye, yengo endemo ko uteku nga, eya Anutlo sumbuyi andangeya yunootoyiga olini. Ene ye gome ingondudu teyi! Ndatelo ngulo, Anut Oo Bidodo Sembuli Sembunaye, ngundo nalu enengo simoo bale sobowooteku, ngu kuli namokono ombulo sobowooyelooteku nga! Ewolo.
10 Mas, se uma cidade se recusar a recebê-los, saiam pelas ruas e digam:
11 — ausente —
11 ‘Limpamos de nossos pés até o pó desta cidade em sinal de reprovação. E saibam disto: o reino de Deus chegou!’.
12 No yeno hamoo eteno. Anutndo wilikoyeloweloyi nalu wenga ulunggano, nguno ngu ende gulado Anutlo ko oni ma yoyolo kawararayelolo ngu, asa, ene ngulo ngu naluno kowuli ulungga oolengo yowanggo. Ngu ogingoyingo ulungga ngu Sodom endemo oni damoni biyomi teyingongga ngulo ogingoyingo yowanggoku ngu endemo oni damoni biyomi tewonggoku ngu dagayelolo ogingoyingo ulungga oolengo yowanggolo ewolo.
12 Eu lhes garanto que, no dia do juízo, até Sodoma será tratada com menos rigor que aquela cidade.
13 Ye Korasin ende oni, ye Betsayida ende oni ye gowugowulongo! Tayiya Sayidon ende elaya nguno damoni sungo oolengo gula onindo ma teweloyim ngu, yeno tewonoku ngundilo ngulo tetoowe ngu, ene mete nowoondoye yowoolengootoyi, ngulo solengoyelo, de nombo dabemimo bibitelo oliyingo ngundilo.
13 “Que aflição as espera, Corazim e Betsaida! Porque, se nas cidades de Tiro e Sidom tivessem sido realizados os milagres que realizei em vocês, há muito tempo seus habitantes teriam se arrependido e demonstrado isso vestindo panos de saco e jogando cinzas sobre a cabeça.
14 Hamoo oolengo Anutndo wilikoyeloyingo naluno, yendo kowulingga yoweloyiga ngu, ngu Sayidon Tayiya ende elayaga ngundo kowuli yoweloyi ngu dagayelolo ulungga oolengo yowanggo.
14 Eu lhes digo que, no dia do juízo, Tiro e Sidom serão tratadas com menos rigor que vocês.
15 Ye Kaperniyam endemo oni ngundo yengo oowooye bingamiye okootoyi Sambono oolelo oolootenggo, bine? Hamoo oolengo kini. Ye Anutlo nowoondoyemo hamoo ma teyingo ngulo Anutndo yoyolo de nombono nguno oolongooyelootoni uwanggolo ewolo.
15 E você, Cafarnaum, será elevada até o céu? Não, descerá até o lugar dos mortos”.
16 Yesusndo enengo sulena onino ewolo. Oni ene ye manggoye ingootenggoku, ngu ene no manggone nguya ingowanggo. Oni ene kootuyunootenggoku ngu, asa, ene no nguya kootu nunoote. Ene no kootu nunooteku ngu, ene Anutndo sulenelootoni ombuwonomu nguya kootu inootelo ewolo.
16 Então ele disse aos discípulos: “Quem aceita sua mensagem também me aceita, e quem os rejeita também me rejeita. E quem me rejeita também rejeita aquele que me enviou”.
17 Enengo ko oni onibi kabusa kande elaya kegidembolo elaya ngundo kono sayingoku ko mayelo oni oni ulungga telo Oo Bidodo Sembuli Sembunaye nguno ewonggori. Ulungga Oo Bidodo Sembuli, noole salo ko telo nguno, gengo oowoongge etooye oo yuka biyomi ngu noolengo manggonayi nguya, gome keyolo sawonggolo ewonggori.
17 Quando os setenta e dois discípulos voltaram, relataram com alegria: “Senhor, até os demônios nos obedecem pela sua autoridade!”.
18 Yesusndo gumi ewolo. Kulimi, no Setan kenootoowe, Sambononggo himi, yowali ngundilo solewolo.
18 Então ele lhes disse: “Vi Satanás caindo do céu como um relâmpago!
19 Ye ingoyi! Ngu hamoo oolengo! Nondo yanggango ye kuli yunowono. Ngulo ngu, ye sile biyomi, budegoolo dogingoyingo ko oo biyomi gula wongoowanggoku nguno, ko ye longge oni oo biyomi ngulo yanggangoye ngu, ko oo biyomi gulado ye ma yombuliyelowa.
19 Eu lhes dei autoridade para pisarem sobre cobras e escorpiões, e sobre todo o poder do inimigo. Nada lhes causará dano.
20 Oomboolo biyomimbo yengo manggoye ingolo keyowonggoku ngulo, ye ma oni oni tewelo. Kini, Anutndo yengo weti biyomi ngu andangeyunowokulo ngulo yengo oowooye ngu Sambo endemo kuli nakangoyunowoku, ngulo ye Anutlo oni oni teyilo ewolo.
20 Mas não se alegrem porque os espíritos impuros lhes obedecem; alegrem-se porque seus nomes estão registrados no céu”.
21 Ngu naluno nguno, Yuka Kundingiyi, ngundo Yesus yeni oni oni telolo ewolo. Awa, ge Sambo ende ngulo, ko mela ngalo nguya oo ngu bidodo sembuli ulungga oolengo ooloote. Ngulo no geno esetelo yemboongeteno. Gedo kuli oo ngu oni ingonduduye mande mandeyedodo onino ngu oongoowolo. Ene ge simooye bobodi nangge tunoo etuyeloote. Yo, Awa gengo ingonduduge ngundilo.
21 Naquele momento, Jesus foi tomado da alegria do Espírito Santo e disse: “Pai, Senhor dos céus e da terra, eu te agradeço porque escondeste estas coisas dos que se consideram sábios e inteligentes e as revelaste aos que são como crianças. Sim, Pai, foi do teu agrado fazê-lo assim.
22 Nenengo Awanembo oo bidodo no kandenemo yemukowolo. Oni gulado enengo Nangoni ngulo ma ingootoni ngu, Awa enengombo nangge Nangonimbolo ingoote. Oni gulado Awa ma ingooteku, enengo Nangonimbo nangge Eweyi ingoote. Ene oni ngu Nangonimbo Eweyi etuyelootoni ngu, ene nguya Eweyimbolo damoni ingowanggolo ewolo.
22 “Meu Pai me confiou todas as coisas. Ninguém conhece verdadeiramente o Filho, a não ser o Pai, e ninguém conhece verdadeiramente o Pai, a não ser o Filho e aqueles a quem o Filho escolhe revelá-lo”.
23 Yesus enengo sulena oni nangge oodoyi ngusina yowoolengolo ewolo. Oni ene oo yendo kenootenggoku nga, ene nguya ngu kenolo ngu, ene oni oni telo oluwanggolo ewolo.
23 Então, em particular, ele se voltou para os discípulos e disse: “Felizes os olhos que veem o que vocês viram.
24 No yeno hamoo eteno. Kulimi, Anutlo ingondudu eyingo oni, ko mela ngalo oo sobosobo oni Koleteyingo nguya ene oo nga kenowelo elo ene ma kenowonggori. Yendo ataga oo kenootenggoku, ngandilo ene ma kenowonggori. Ene nga mandega yendo ingootenggoku nga ingowelo ewonggori. Ene ma ingowonggorilo ewolo.
24 Eu lhes digo: muitos profetas e reis desejaram ver o que vocês têm visto e ouvir o que vocês têm ouvido, mas não puderam”.
25 Nalu gulano, mamana mande etuyeloyingo oninggado Yesus tewoongowelo ewonggori. Oo etuyeloyingo oni, no ndatelo telogo, no suwoo suwoo keda gome oluwano? Ewonggori.
25 Certo dia, um especialista da lei se levantou para pôr Jesus à prova com esta pergunta: “Mestre, o que preciso fazer para herdar a vida eterna?”.
26 Ngundilo etoni, Yesusndo mande gumi ewolo. Mamana mandeno ngu ndatelo nakangoyingo? Ge ndatelo kandangelo ingoote? Ewolo.
26 Jesus respondeu: “O que diz a lei de Moisés? Como você a entende?”.
27 Ngu oningga ngundo gumi ewolo. Anut ngu gengo Ulungga Oo Bidodo Sembuli Sembuge. Gengo nowoondoge bidodo, gaboge bidodo, ingonduduge bidodo yanggangongge ngu bidodo ene ino! Gengombolo ingooteku ngundiya nangge oni dobooge tanggegemo oolootenggoku ngulo nguya gome ingolo ewolo.
27 O homem respondeu: “‘Ame o Senhor, seu Deus, de todo o seu coração, de toda a sua alma, de toda a sua força e de toda a sua mente’ e ‘Ame o seu próximo como a si mesmo’”.
28 Yesusndo ngu oningga nguya ewolo. Ge hamoo nenengo ete. Ge ngundilo nangge telo endeyolo oluwaku ngu, ge keda suwoo suwoo oluwalo ewolo.
28 “Está correto!”, disse Jesus. “Faça isso, e você viverá.”
29 Ngu mamana mandelo oningga ngu newendemonggo Yesusndo mandega ewoku ngu ingowelo yokolo, enengo ingonduduningga wesiyolo ewelo no oni nenengo elo, ene ngulo sumoo gula ewolo. Oni no tanggenemo oolooteku ngu, oone ngu nolo doboone? Ewolo.
29 O homem, porém, querendo justificar suas ações, perguntou a Jesus: “E quem é o meu próximo?”.
30 Etoni, ariya, Yesusndo mande yamonggawo gula ngandilo ewolo. Oni gula Yerusalemnonggo Yeriko uwelo uwolo. Ngundilo uwootoni, yakaka oni biyomi, ngundo ooleko kenolo, dowoolo uleyi kumoowelo tetoni yokolo, enengo sitowini udangelo yomukolo satoyi, oninggaku kumoowelo namoko tewolo.
30 Jesus respondeu com uma história: “Certo homem descia de Jerusalém a Jericó, quando foi atacado por bandidos. Eles lhe tiraram as roupas, o espancaram e o deixaram quase morto à beira da estrada.
31 Ngu naluno, Anutno woolo yeyingo oni gula, oole ngu keyolo ulo, ngu oningga ngu kenolo, ene oole dabemisinanggo tolige tolige ulo dagalo toongewolo.
31 “Por acaso, descia por ali um sacerdote. Quando viu o homem caído, atravessou para o outro lado da estrada.
32 Ngu naluno nangge, yambo yalo sulena oni ngu oolega ngu keyolo uwolo. Ngu oningga ngu kenolo yokolo, ene oole dabemisinanggo dagalo ulo toongewolo. Liwayi ngu Yekob nangoni gula, ngulo sowe. Anutndo ene woolo yeweloyi ngulo oo sulena teweloyi ko yunoyingo.
32 Um levita fazia o mesmo caminho e viu o homem caído, mas também atravessou e passou longe.
33 Kootu oolengo Sameriya oni gula, ngu oolega ngu nangge keyolo ombuwolo. Yuda oni ngu Sameriya oni ngu ko goboolo ma tetenggo. Ngundilomu ene Sameriya oningga ngu ombulo, ngu oningga ngu kenolo, nowoondoyi ulungga tewolo.
33 “Então veio um samaritano e, ao ver o homem, teve compaixão dele.
34 Tanggeyimo ombulo kenolo, Wayin sonoyi ko bo ulumimbo nguya mambuni sonowoolo yomosiyolo Marasinmbo mambuniku gosiyolo yokolo, okoolo, enengo Hos bodaga oowooyi Donki, ngu sanganimo yelo endemo toongelo, nguno ooleko oni mayelo weleweloyi yano ulo, nguno yomosiyolo gome sobowoolo oluwolo.
34 Foi até ele, tratou de seus ferimentos com óleo e vinho e os enfaixou. Depois, colocou o homem em seu jumento e o levou a uma hospedaria, onde cuidou dele.
35 Sengetoni, ene toongewelo ootookoolo, sa gulanangge ngulo ko uli bobeye ngu ya sembuligaku inolo ewolo. Ge nga oningga nga gome sobowooya ootoo! Gengo bobeye gula nga oningga ngalo yokowaku ngu, nobana ko ombulo, wendangelo gumi gunowanolo ewolo.
35 No dia seguinte, deu duas moedas de prata ao dono da hospedaria e disse: ‘Cuide deste homem. Se você precisar gastar a mais com ele, eu lhe pagarei a diferença quando voltar’.
36 Ge ndatelo ingoote? Oni kabusa ngu oolega ngu keyolo ombuwonggori. Onendo ngu oningga ogingoyingo biyomi yolo oluwoku, ngulo dobooyi oolengo? Ewolo.
36 “Qual desses três você diria que foi o próximo do homem atacado pelos bandidos?”, perguntou Jesus.
37 Ngundilo elo yokootoni, mamana mande etuyeloyingo oningga ngundo mande gumi ewolo. Ngu oningga ngulo nowoondoyi telo hoolooweyingongga ngulo dobooyilo ewolo. Etoni, Yesusndo gumi ewolo. Ge oolouya, ngundiya, nangge telo ewolo.
37 O especialista da lei respondeu: “Aquele que teve misericórdia dele”. Então Jesus disse: “Vá e faça o mesmo”.
38 Nalu gula, Yesusndo enengo sulena onidodo, yade yade oololo, ende bodagano tunootewonggori. Nguno bale gula oowooyi Mata, ngundo Yesus galo yoyowelo enengo yano oolouwonggori.
38 Jesus e seus discípulos seguiram viagem e chegaram a um povoado onde uma mulher chamada Marta os recebeu em sua casa.
39 Mata ngulo koneyo oowooyi Mariya. Mariya ngu ombulo Yesus tanggeyimo bibitelo, mande etoni ngu ingolo oluwolo.
39 Sua irmã, Maria, sentou-se aos pés de Jesus e ouvia o que ele ensinava.
40 Ene Matando ngu oowali, ko oo ulungga telo, yomosiyoweloyi ngulo oololo ombulo tewolo. Ngundilo telo, nguno Matalo ingonduduni ngu oowali oo ngu yomosiyolo, ngulo ingondudu ulungga tewolo. Ngundilo telo, Matando Yesusno oololo ewolo. Oo Bidodo Sembuli, konegene Mariya ngu ene no noyokootoni, noso nangge oo yomosiyootoowe, ene ngu kingo bibitelo ooloote. Gedo ene suleyootooga, no hoolooweneloni. Ge ngulo ma ingondudu tetelo ewolo.
40 Marta, porém, estava ocupada com seus muitos afazeres. Foi a Jesus e disse: “Senhor, não o incomoda que minha irmã fique aí sentada enquanto eu faço todo o trabalho? Diga-lhe que venha me ajudar!”.
41 Yesusndo manggowo gumi ewolo. Mata, Mata, gengo ingonduduge ngu ge oo oowooyinggalo ingondudu bulibali telo, ge ngulo gome ingoote. Ene ge oo gulanangge ngulo ge ma ingoote. Mariyando ngu ene oo gomengga ngulo ingoote. Noole ngu oo gomengga Mariyando ingolo yootekungga, ngu ma woosoolo yoyinowatolo ewolo.
41 Mas o Senhor respondeu: “Marta, Marta, você se preocupa e se inquieta com todos esses detalhes.
42 — ausente —
42 Apenas uma coisa é necessária. Quanto a Maria, ela fez a escolha certa, e ninguém tomará isso dela”.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 10, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.